VSC Sklep Cp 2/2023

I. Zadevi pod opr. št. Cp 2/2023 in I Cp 3/2023 se združita v skupno pritožbeno obravnavanje in se vodita pod opr. št. Cp 2/2023.

II. Pritožbama predlagatelja in nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 16. 9. 2022 ter pritožbi nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 3. 11. 2022 se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita v celoti in se vrneta v nov postopek.

III. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

K izreku pod točko I:

1Pritožbeno sodišče obravnava dve nepravdni zadevi med istima udeležencema, pri čemer v zadevi Cp 2/2023 oba izpodbijata končno odločitev prvostopnega sodišča o glavni stvari (nasprotna udeleženka le glede stroškov), v zadevi I Cp 3/2023 pa nasprotna udeleženka izpodbija le popravni sklep o stroških postopka, o katerih je bilo odločeno že s končno odločitvijo. Kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, se lahko vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški, o vseh združenih pravdah pa lahko izda sodišče skupno sodbo (prvi odstavek 300. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Ker se določbe ZPP v nepravdnem postopku uporabljajo smiselno, če zakon ne določa drugače,¹ je citirana določba podlaga za odločitev tudi v konkretnem primeru, glede na posledično pospešenost obravnavanja obeh zadev, izmed katerih je pritožbena stroškovna odločitev, s katero se izpodbija popravni sklep z dne 3. 11. 2022 (I Cp 3/2023), tudi sicer neločljivo povezana z razveljavitveno odločitvijo končnega sklepa o glavni stvari z dne 16. 9. 2022 (Cp 2/2023). Zato je pritožbeno sodišče sklenilo, da se navedeni nepravdni zadevi združita in se v okviru pritožbenega obravnavanja vodita pod opr. št. Cp 2/2023.

K izreku pod točko II.:

O pritožbah obeh udeležencev zoper končno odločitev o glavni stvari:

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 16. 9. 2022 pod točko I izreka v celoti zavrnilo predlog predlagatelja, da mu je dolžna nasprotna udeleženka v roku 15-tih dni izstaviti pisno soglasje za izvedbo potrebnega upravnega postopka pred pristojnim upravnim organom Republike Slovenije za legalizacijo stanovanjskega in gospodarskega objekta, ki oba stojita na nepremičninah parc. št. 31/2 in 31/3, obe k. o. ..., ki sta v njuni solasti, skladno z odločbama Inšpektorata Republike Slovenije, izdanima dne 9. 5. 2016 in 12. 5. 2016, sicer bo tako potrebno pisno soglasje nasprotne udeleženke (kot solastnice obeh že citiranih nepremičnin), nadomestil izdani sklep. Pod točko II izreka je odločilo, da predlagatelj sam trpi skupne stroške nepravdnega postopka. Odločitev je oprlo na zaključek, da zahtevana izstavitev pisnega soglasja za izvedbo potrebnega upravnega postopka pred pristojnim upravnim organom za legalizacijo stanovanjskega in gospodarskega objekta predlagatelja kot solastnika, predstavlja posel, ki po 5. odstavku 67. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) presega okvire rednega upravljanja, zato sodišče ne more in ne sme preglasovati volje drugega solastnika – nasprotne udeleženke, ki izstavitvi soglasja nasprotuje.

3Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje predlagatelj, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s členom 42 ZNP-1, in priglaša pritožbene stroške. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izdani sklep spremeni, tako da se predlogu v celoti ugodi oz. podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločitev sodišču prve stopnje v drugačni sestavi oz. drugemu razpravljajočemu sodniku. Vsebinske pravno pomembne navedbe so v izogib ponavljanju povzete in presojane v nadaljevanju obrazložitve.

4V odgovoru na pritožbo nasprotna udeleženka po pooblaščenki navaja, da so pritožbene navedbe neutemeljene, ker po predlagatelju in brez njenega soglasja protizakonito opravljeni gradbeni posegi v njuno solastno nepremičnino, v skladu z izoblikovano sodno prakso presegajo okvir rednega upravljanja, sodišče pa nima zakonske podlage, da poseže v pravice nasprotne udeleženke kot solastnice. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5Nasprotna udeleženka glede stroškovne odločitve pod točko II izreka, v zvezi s katero je primarno predlagala izdajo dopolnilnega sklepa, ker prvostopno sodišče ni odločilo o njenih stroških, katerih povrnitev je zahtevala v nepravdnem postopku, podredno vlaga pravočasno pritožbo iz razloga bistvene kršitve določil ZNP-1 in ZPP, ter predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, tako da se predlagatelja obveže na plačilo vseh priglašenih stroškov nasprotne udeleženke, ker je predlagatelj z zahtevkom, ki ni utemeljen, ne glede na to, ali se obravnava v nepravdnem ali pravdnem postopku, po svoji krivdi nasprotni udeleženki povzročil stroške, ki jih mora zato nositi po čl. 154/1 ZPP.

6Pritožbi sta utemeljeni.

7Neutemeljena je pritožbena graja predlagatelja, da prvostopno sodišče ne razume, kakšna dela je predlagatelj dejansko izvedel v okviru sanacije oz. rekonstrukcije predhodno že obstoječega stanovanjskega objekta in pripadajočega gospodarskega poslopja, ker ni šlo za nobeno novogradnjo, nadzidavo obstoječega objekta ali dozidavo oz. nelegalno gradnjo v celoti, kot si povsem zmotno tolmači sodišče, temveč je šlo le za obnovo že obstoječih objektov. Prvostopno sodišče se na odločbi Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 9. 5. 2016 (A20) in Ministrstva za okolje in prostor z dne 21. 10. 2016 (A26) ter druge² sklicuje le kot na dokaze, katerih vsebino je v zvezi s potrebno opravo presoje, ali zahtevana izstavitev pisnega soglasja za izvedbo potrebnega upravnega postopka za legalizacijo v zvezi s predhodno opravljenimi posegi predlagatelja v solastno nepremičnino obeh udeležencev šteje za posel rednega ali izrednega upravljanja, le ocenjevalo v skladu z načelom proste presoje dokazov.³ Slednje izhaja iz točk 10, 11 in 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa, iz katerih ni razbrati, da bi se prvostopno sodišče nanje sklicevalo v smislu vezanosti na ugotovitve upravnega organa,⁴ kot tudi ne, da bi spregledalo obseg opravljene rekonstrukcije,⁵ ki je kot takšna podlaga za v upravnem postopku ugotovljeno nelegalno gradnjo,⁶ in glede katere je predlagatelj v pritožbi sam priznaval, da je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je presegel okvirje prenove objektov. V pritožbi zatrjevana ravnanja obeh udeležencev⁷ kot okoliščin, ki so vodila do sedaj ugotovljenega dejanskega stanja, niso pravno pomembna, glede na to, da ugotovljeno dejstvo nelegalnosti gradnje pritožbeno ni sporno.

8Nadalje je neutemeljena pritožbena graja o bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke ZPP v zvezi s čl. 42 ZNP-1. Pritožnik v zvezi s kršitvijo navaja, da je odločitev nerazumljiva, saj sodišče najprej pravi, da v konkretnem primeru (ko sploh ne gre za nobeno spremembo namembnosti samih solastnih nepremičnin - kot gre to več kot očitno v primeru iz judikata opr. št. II Ips 228/2012) ne more in celo ne sme nadomestiti soglasja nasprotne udeleženke (kot solastnice) glede izvedbe potrebnega upravnega postopka legalizacije, ker bi to pomenilo nadomestitev soglasja za gradnjo, ki presega okvir poslov za redno vzdrževanje in obratovanje (skladno z določili 66. in 67. členov SPZ), nato pa opisuje posle, ki se štejejo kot posli rednega upravljanja z solastno nepremičnino, pri čemer celo samo navaja, da med redne posle upravljanja sodijo tudi tisti posli, za katere je po običajnem teku stvari mogoče pričakovati, da so v korist vseh solastnikov – ravno to je podano v konkretnem primeru, ker gre za pravno sanacijo ugotovljenih nelegalnih elementov na že obstoječih objektih. Pritožbeno sodišče v celostni obrazložitvi pod točko 13 izpodbijanega sklepa ne zazna nobenega nasprotja med presojanimi in zapisanimi razlogi o odločilnih dejstvih v delu, ki se nanašajo na pravno pomembno ločevanje med posli rednega upravljanja in tistimi, ki ta okvir presegajo. Prvostopno sodišče je svoj zaključek o tem, da zahtevano soglasje za izvedbo potrebnega upravnega postopka za legalizacijo stanovanjskega in gospodarskega objekta ne predstavlja posla rednega upravljanja, ker pomeni posel, pomemben za nepremičnino in izvrševanje lastninskih upravičenj, medtem ko med redno upravljanje štejejo le posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njihovega namena, pravilno opredelilo na način, ki je tudi v skladu z že izoblikovano sodno prakso o tem vprašanju.⁸ Zato zaključka, da izstavitev soglasja za legalizacijo, ki presega okvir poslov, potrebnih za redno vzdrževanje in obratovanje, pritožba zgolj s selektivnim izborom iz konteksta iztrganih ugotovitev ne more uspešno izpodbiti. Prav tako pritožnik v zvezi z izraženim nestrinjanjem z opredelitvijo posla iz istega razloga neutemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, ker naj bi ga sodišče presojalo preveč strogo. Tudi pritožbena graja, da je želelo sodišče prikazati, da gre za spremembo namembnosti solastnih nepremičnin, kar pritožba sicer zanika, predstavlja pritožniku lastno dokazno oceno, za katero v izpodbijanem sklepu ni najti podlage.

9Sodišče druge stopnje preizkusi odločbo sodišča prve stopnje v delu, ki se s pritožbo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni. Ob tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pa uradni preizkus v obravnavanem primeru pokazal zmotno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje namreč po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP (v zvezi z 2. odstavkom 339. člena ZPP in členom 42 ZNP-1) in na pravilno uporabo materialnega prava. Prvostopno sodišče je zavrnilno odločitev o neutemeljenosti zahtevka, ki ga je oprlo na zaključek, da sodišče ne sme nadomestiti soglasja solastnice - nasprotne udeleženke za izvedbo potrebnega upravnega postopka pred pristojnim upravnim organom za legalizacijo stanovanjskega in gospodarskega objekta, ki oba stojita na nepremičninah parc. št. 31/2 in 31/3, obe k. o. ..., ker bi to pomenilo nadomestitev soglasja za gradnjo, ki presega okvir poslov, potrebnih za redno vzdrževanje in obratovanje, temeljilo na uporabi 5. odstavka 67. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Pri odločanju je spregledalo, da so bile ravno zaradi razreševanja podobnih spornih razmerij med solastniki, z novelo SPZ-B⁹ dopolnjene določbe 67. člena, in sicer z novim 6. odstavkom, ki določa, da lahko solastniki, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev, sodišču predlagajo, da v nepravdnem postopku odloči o poslu, ki presega okvire rednega upravljanja, pri čemer pri odločanju sodišče upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen, koristi in drugih posledic za solastnike, ki s poslom niso soglašali, v primeru razpolaganja s celotno stvarjo pa tudi primernost višine odmene, ki jo prejmejo solastniki. Citirani člen, glede na to, da je že bil v veljavi v času vložitve tožbe oz. predloga,¹⁰ nudi pravno podlago za odločanje ravno v situaciji, kot je obravnavana, glede na višino predlagateljevega idealnega deleža, ki presega polovico, kar je prvostopno sodišče očitno spregledalo, in se zaradi tega zmotno oprlo na določbo čl. 67/5 SPZ, na podlagi katere je nato zmotno zaključilo, da sodišče ne sme nadomestiti soglasja solastnice.

10Prvostopno sodišče je glede na določbo čl. 1/1 ZNP-1 pravilno odločalo po določbah nepravdnega postopka, vendar pri vsebinski presoji ni uporabilo določbe materialnega prava, ki bi jo moralo, zaradi česar je potrebno pritožbi predlagatelja ugoditi in izpodbijani končni sklep z dne 16. 9. 2022 razveljaviti in zadevo vrniti prvostopnemu sodišču v nov postopek (1. odstavek 355. čl. v zvezi s čl. 42 ZNP-1), glede na ugotovitev, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj zaradi slednje prvostopno sodišče ni ugotavljalo nobenih odločilnih pravno relevantnih dejstev, ki jih zahteva uporaba čl. 67/6 SPZ. Razveljavitev odločitve o stroških (pod točko II izreka izpodbijanega sklepa) je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari, zato je bilo potrebno že iz tega razloga, ne da bi sodišče presojalo utemeljenost pritožbenih navedb nasprotne udeleženke v tem delu, ugoditi tudi njeni pritožbi v stroškovnem delu in izpodbijani stroškovni del razveljaviti in vrniti zadevo tudi v tem obsegu sodišču prve stopnje. Slednje bo o povrnitvi skupnih stroškov postopka in o povrnitvi priglašenih stroškov vsakega udeleženca moralo ponovno odločiti, upoštevaje čl. 40 in 153 ZNP-1.

11Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na naravo in okoliščine konkretnega primera ne more samo ugotavljati celotnega sklopa manjkajočih dejstev in nanje podati zaključke pravne narave, temveč to lahko po naravi stvari v okviru novega postopka stori le prvostopno sodišče, s čimer bo omogočen tudi preizkus odločitve brez bistvenega posega v pravico udeležencev do pritožbe. Razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek po oceni pritožbenega sodišča tudi ne bo bistveno podaljšala postopka. Prav tako ne bo bistveno poseženo v pravico obeh udeležencev do odločanja brez nepotrebnega odlašanja, glede na v decembru 2021 vloženo tožbo, obravnavano nato kot predlog v okviru nepravdnega postopka, ki bi v konkretnem primeru glede na okoliščine zadeve pretehtala nad pravico do pritožbe.

12Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku ponovno odločiti o predlogu, upoštevaje zgoraj navedeno materialnopravno izhodišče, ter pri tem ugotoviti vsa pravno odločilna dejstva za presojo materialnopravne utemeljenosti predloga, ter odločiti o stroškovni posledici. Ostali napotki sodišču prve stopnje izhajajo iz zgoraj obrazloženega.

O pritožbi nasprotne udeleženke zoper popravni sklep o stroških:

13Prvostopno sodišče je dne 3. 11. 2022 izdalo popravni sklep, s katerim je pod točko I izreka odločilo, da se v II. točki izreka popravi (končni) sklep z dne 16. 9. 2022, tako da pravilno glasi: "Predlagatelj trpi skupne stroške tega postopka v znesku 21,00 EUR, nasprotna udeleženka pa v znesku 14,00 EUR in jih je v tem znesku dolžna povrniti predlagatelju. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sama krijeta vsak svoje stroške tega postopka." Pod točko II. izreka je sklenilo, da v ostalem delu ostane sklep z dne 16. 9. 2022 nespremenjen. Obrazložilo je, da je v obrazložitvi sklepa z dne 16. 9. 2022 jasno zapisano, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagatelju povrniti 14,00 EUR iz naslova skupnih stroškov postopka (sodna taksa za predlog, ki jo je v celoti plačal predlagatelj v znesku 35,00 EUR), ker skupne stroške postopka krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stvari (153. člen ZNP-1), pri čemer izrek takšne odločitve ne vsebuje, kar predstavlja napako v besedilu izreka sklepa. Iz točke II. izreka sklepa je pomotoma izpadlo tudi besedilo o lastnih stroških vsakega udeleženca, čeprav je bilo o slednjih odločeno, glede na 14. točko obrazložitve sklepa, kjer je navedeno, da udeleženca sama krijeta vsak svoje stroške postopka, saj glede stroškov, ki jih ima v postopku posamezni udeleženec velja splošno pravilo 1. odstavka 40. člena ZNP-1, po katerem nosi vsak udeleženec svoje stroške.

14Zoper sklep se pravočasno pritožuje nasprotna udeleženka, ki vztraja pri pritožbi zoper stroškovno odločitev iz končnega sklepa, in pritožbo vlaga tudi zoper del sklepa, s katerim je prvostopno sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, uveljavljajoč pritožbeni razlog bistvene kršitve določil postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep z dne 3. 11. 2022 spremeni, oz. podredno, da ga razveljavi in vrne v novo odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov te pritožbe. Navaja, da je predlagala izdajo dopolnilnega sklepa, sodišče pa je izdalo sklep o popravi, s katerim je vsebinsko spremenilo odločitev o skupnih stroških postopka, nato pa še, na način, s katerim se ne strinja, ker je nasprotna udeleženka upravičena do povrnitve svojih priglašenih stroškov (ti so nastali izključno po predlagateljevi krivdi, v interese katerega je bil tudi izveden nepravdni postopek) odločilo o njenih priglašenih stroških, kar s popravnim sklepom ni dopustno.

15Pritožba je utemeljena.

16V posledici razveljavitve izpodbijane odločitve o glavni stvari, ki ima za posledico tudi razveljavitev stroškovne odločitve sklepa z dne 16. 9. 2022, v zvezi s katerim je bil izdan sklep z dne 3. 11. 2022, se sodišče druge stopnje¹¹ ni ukvarjalo s presojo pritožbenih očitkov ter je v celoti razveljavilo tudi sklep o popravi.

O predlogu za odločanje pred drugim razpravljajočim sodnikom:

17Predlagatelj je v svoji pritožbi v zvezi s podrednim predlogom za razveljavitev sklepa in vrnitvijo zadeve v ponovno odločitev predlagal, da v tem primeru zadevo obravnava drug razpravljajoči sodnik. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da razlogov za to, da bi ob vrnitvi zadeve v nov postopek odredilo, naj zadevo obravnava drug sodnik, ni našlo (356. člen ZPP v zvezi s čl. 42 ZNP-1). Tožnik razlogov po čl. 356 ZPP ni posebej navajal, zgolj s sklicevanjem na pritožbene razloge pa jih tudi ni izkazal. Citirana določba pritožbenemu sodišču res podeljuje pooblastilo, da zadevo vrne v nov postopek pred spremenjen (drug) senat oz. pred drugega razpravljajočega sodnika, vendar pa morajo biti za takšno postopanje podani utemeljeni razlogi. Teh kljub pritožbeni razveljavitveni odločitvi ni izkazanih, zato ni podlage za dodelitev zadeve v obravnavanje drugemu sodniku.

18Odločitev o stroških postopka v zvezi z vloženimi pravnimi sredstvi, ki so nadaljnji stroški postopka, se pridrži za končno odločbo prvostopnega sodišča (čl. 42 ZNP-1 in čl. 163/4 ZPP).

-------------------------------

¹ čl. 42 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1)
² sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 25. in 26. 3. 2019 (A27, A28)
³ čl. 8 ZPP v zvezi s čl. 42 ZNP-1
⁴ torej ne gre za zatrjevano bistveno kršitev določb postopka
⁵ s čimer se neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
⁶ o tem podrobno v točkah 10 in 11 obrazložitve izpodbijanega sklepa
⁷ o tem, da je bila nasprotna udeleženka o izvedenih delih redno in sproti seznanjena in je z njimi molče soglašala, nato pa je, ko je predlagatelj zoper njo začel sodno uveljavljati zahtevek iz naslova povrnitve sorazmernega dela izvršenih vlaganj v solastno nepremičnino, zoper njega podala prijavo na Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP), v zvezi s katero je le zaradi njene močne angažiranosti prišlo do situacije, ko je predlagatelju onemogočeno, da ustrezno pravno uredi stanje v zvezi z nepremičnino, čeprav sploh ne bi imela interesa za sprožitev inšpekcijskega postopka, ker bi dejansko prejela bistveno več, kot pa je to bilo vredno v času nakupa v letu 2001
⁸ tako VSL II Cp 2708/2014 z dne 19. 11. 2014, VS RS II Ips 228/2012 z dne 27. 2. 2014
⁹ Ur. l. RS št. 23/2020, ki je stopila v veljavo 29. 3. 2020, torej po sprejeti odločitvi v zadevi VS RS II Ips 228/2012 z dne 27. 2. 2014, zaradi česar se nanjo ni moč opreti v delu, ki se nanaša na zaključek, da soglasja solastnika ni moč nadomestiti, temveč se o tem odloča ob pogojih in ob ugotavljanju okoliščin iz čl. 67/6 SPZ
¹⁰ dne 20. 12. 2021
¹¹ čeprav gre sicer pritrditi pritožbeni graji, da s sklepom o popravi ni moč spreminjati odločitve o skupnih stroških, ker se s takšnim sklepom ne sme odpravljati nasprotja med izrekom in obrazložitvijo, kot tudi ne odločiti o povrnitvi stroškov nasprotne udeleženke, o katerih v izreku ni bilo odločeno, in bi sodišče v tem delu moralo izdati dopolnilni sklep