VSL Sklep II Ip 1608/2022

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Pritožnik in upnik sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog zastavnega upnika A. A. za ustavitev izvršbe na nepremičninah ID znak 0000 01/1 in ID znak 0000 02.

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje zastavni upnik. Odločitev sodišča prve stopnje izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in se njegovemu predlogu za ustavitev izvršbe ugodi.

3Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6ZIZ v 180. členu ZIZ dopušča ustavitev izvršbe, če znesek, pridobljen s prodajo, ne bi niti delno pokril terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo. Ustavitev izvršbe lahko predlagajo tisti, ki imajo pravico biti poplačani iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine. Njihovo poplačilo mora biti po vrstnem redu pred upnikom, ki je predlagal izvršbo. Sodišče bo namreč v primeru prodaje nepremičnine iz kupnine najprej poplačalo prednostne terjatve (197. člen ZIZ), potem pa terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico po vrstnem redu, kot so vpisane v zemljiški knjigi (198. člen ZIZ). Ustavitev izvršbe lahko predlagajo v osmih dneh od vročitve odredbe o prodaji. Sodišče predlog o ustavitvi izvršbe vroči v izjavo strankam in tistim, ki imajo pravico biti poplačani iz zneska, dobljenega s prodajo (drugi odstavek 180. člena ZIZ), nato pa odloči o ustavitvi. Sodišče glede na okoliščine primera presodi, ali je glede na verjetno višino delnega poplačila upnika, ki je predlagal izvršbo, prodaja smotrna (tretji odstavek 180. člena ZIZ).

7Po presoji sodišča druge stopnje tretji odstavek 180. člena ZIZ sodišču nalaga raziskavo okoliščin primera, od katerih je odvisna odločitev sodišča o predlogu iz prvega odstavka 180. člena ZIZ. Sodišče mora pri odločanju o predlogu tako najprej ugotoviti, ali je le ta dovoljen, torej če ga je ob izpolnjenih predpostavkah iz prvega odstavka 180. člena ZIZ podala upravičena oseba, pravočasno, in nato končno presoditi, ali je glede na konkretne okoliščine primera prodaja v izvršilnem postopku kljub temu smotrna oziroma ali je predlog upravičenca za ustavitev postopka izvršbe utemeljen.

8Zastavni upnik A. A. (v nadaljevanju zastavni upnik), ki je podal pravočasen predlog za ustavitev izvršbe, ima na nepremičnini dolžnika ID znak 0000 01/1 z učinkovanjem od 6. 9. 2017 na tretjem mestu po vrsti vpisano hipoteko za znesek glavnice 150.000,00 EUR z 2,50% pogodbenimi letnimi obrestmi in od zapadlosti dalje (1. 9. 2019) s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, skupaj naj bi njegova terjatev znašala 196.703,35 EUR. Pred njegovo terjatvijo sta pri navedeni nepremičnini vknjiženi še hipoteki Banka B. d.d. (prej Banke C. d.d. in Banka D. d.d.), ki pa naj bi bile v večjem delu poplačane (neplačan del naj bi na dan 24. 3. 2022 znašal 2.260,00 EUR). Na dan 1. 9. 2019 je bila vrednost nepremičnine ID znak 0000 01/1 ugotovljena na 193.917,65 EUR in nepremičnine ID znak 0000 02 na 2.111,00 EUR (sklep z dne 19. 8. 2021).

9Določba 180. člena ZIZ v že omenjenem prvem odstavku dovoljenost predloga za ustavitev izvršbe veže na vrednost, ki je ugotovljena. Način ugotovitve vrednosti nepremičnine, ki je predmet izvršbe, določa 178. člen ZIZ. Sodišče lahko ponovno ugotovi vrednost nepremičnine, če stranka v predlogu za verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine spremenila in predloži (novo) mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti (tretji odstavek 178. člena ZIZ). Samo sodišče nove vrednosti nepremičnine ne more ugotoviti, prav tako je ne revalorizira, saj ZIZ tega ne določa, niti sodišče ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem. Ne more pa sodišče z gotovostjo vnaprej oceniti, če in za koliko se bo nepremičnina tudi dejansko prodala in kakšen bo zato del terjatve izvršilnega upnika, ki se bo po plačilu vseh prednostnih in predhodnih terjatev poplačal. Višina in obstoj teh terjatev v tej fazi postopka še nista dokončno ugotovljena. Zato pa je v skladu s tretjim odstavkom 180. člena ZIZ sodišču prepuščena širša diskrecija v oceni odnosa med vrednostjo nepremičnine in delom terjatve izvršilnega upnika, da celostno v vsakem primeru oceni, ali je prodaja nepremičnine smotrna.¹ Sodišče druge stopnje se zato strinja s prvostopenjskim sodiščem, da so v predmetni zadevi nedvomno podane okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje, da je prodaja v tem izvršilnem postopku vseeno smiselna. Kot pove pritožnik sam, njegova terjatev vse od leta 2017 ni bila poplačana niti delno, kar pomeni, da s časom in odlaganjem prodaje le narašča, možnost izvršilnega upnika, da pride do morebitnega poplačila svoje terjatve pa se s tem manjša. Varstvo dolžnika pred prodajo njegove nepremičnine oziroma varstvo zastavnega upnika torej v konkretni zadevi ne utemeljita nesmotrnosti prodaje. Dokončna višina terjatve zastavnega upnika bo tako ugotovljena po razdelitvenem naroku, kjer bo imel izvršilni upnik tudi možnost izpodbijati njen obstoj in višino.

10Po pojasnjenem pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi glede priglašenih stroškov odgovora na pritožbo je sodišče druge stopnje odločilo, da jih krije upnik sam, ker so bili nepotrebni. V odgovoru na pritožbo namreč ni navedel ničesar, kar bi prispevalo k razjasnitvi obravnavane zadeve oziroma k odločitvi sodišča druge stopnje (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Glej tudi dr. Borivoj Starović, Komentar zakona o izvršnom postupku, stran 395.