VSL Sklep I Ip 81/2023

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Pritožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog kupke A. A. z dne 30. 8. 2022 za oprostitev položitve kupnine za nakup nepremičnine ID znak 001 na 2. javni dražbi v znesku v celoti zavrnilo.

2Imetnica zemljiškega pisma – upnica zemljiškega dolga in kupka A. A. (v nadaljevanju: pritožnica) je vložila pravočasno pritožbo. Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Kot izhaja iz njegove obrazložitve, je sodišče predlog pritožnice zavrnilo iz razloga, ker naj bi bila določba drugega odstavka 191. člena ZIZ jasna, in sicer naj bi bil na podlagi predmetne določbe lahko oproščen položitve kupnine samo kupec, ki je edini upnik. Sodišče se je postavilo na stališče, da je potrebno omenjeno določbo razlagati tako, da v primeru, ko kupec ni edini upnik, kupec naj ne bi mogel biti oproščen položitve kupnine. Po mnenju pritožnice je takšno stališče sodišča nepravilno in nezakonito. Iz drugega odstavka 191. člena ZIZ sicer res izhaja, da je kupec, ki je edini upnik, lahko oproščen položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu. Vendar pa je po mnenju pritožnice potrebno omenjeno zakonsko določbo razumeti oziroma razlagati širše in v kontekstu vseh okoliščin. Sodišče je povsem zanemarilo dejstvo, da je pritožnica imetnica zemljiškega pisma oziroma upnica zemljiškega dolga, vknjiženega na predmetni nepremičnini. V skladu z določilom 198. člena ZIZ je pritožnica kot upnica prva v vrstnem redu za poplačilo svoje terjatve. Pritožnica ima prednost pred vsemi ostalimi upniki. Glede na to, da je prva v vrsti za poplačilo svoje terjatve, je tako rekoč izenačena s položajem, kot da bi bila edini upnik. V tem smislu je potrebno razumeti oziroma razlagati tudi določilo drugega odstavka 191. člena ZIZ. Glede na to, da pritožnica nastopa kot upnica z najboljšim vrstnim redom za poplačilo, bi moralo sodišče predlogu pritožnice za oprostitev položitve kupnine ugoditi. Stališče sodišča, ki ga je zavzelo v izpodbijanem sklepu, se izkaže tudi kot nelogično oziroma nesmiselno. Sodišče namreč od pritožnice zahteva položitev kupnine, ki se bo nato pritožnici kot upniku z najboljšim vrstnim redom vrnila, saj dosežena kupnina ne presega terjatve, ki jo ima upnica. Tako postopanje je po mnenju pritožnice nesmiselno in predstavlja še dodaten razlog, da se pritožbi ugodi. Pritožnica predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se predlogu upnice z dne 30. 8. 2022 za oprostitev položitve kupnine za nakup nepremičnine ID znak 001 ugodi, oziroma da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3Upniki in dolžnik na pritožbo v zakonskem roku niso odgovorili.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi predloga pritožnice, to je kupke – imetnice zemljiškega pisma oziroma upnice zemljiškega dolga, za oprostitev položitve kupnine oprlo na določbo drugega odstavka 191. člena ZIZ. Kot je navedlo, je ta določba jasna, zato je treba uporabiti jezikovno razlago. To pomeni, da kupec, ki ni edini upnik, ne more biti oproščen položitve kupnine, četudi je, tako kot kupka, prvi v vrsti za poplačilo izmed neprivilegiranih terjatev. Dalje je sodišče prve stopnje navedlo, da je tudi po namenu zakona razlog določbe drugega odstavka 191. člena ZIZ v tem, da lahko, potem, ko je nepremičnina prodana, drugi upniki in dolžnik izpodbijajo terjatev upnika, ki je nepremičnino kupil in uspejo v pravdnem postopku, kar pomeni, da je sodišče prodalo nepremičnino, opravilo razdelitveni narok, čemur sledi sklep o poplačilu, a ni kupnine (201. in 202. člen ZIZ).

7Višje sodišče soglaša, da je drugi odstavek 191. člena ZIZ tako jasen in nedvoumen, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot le gramatikalno. Zakonska določba, da lahko oprostitev plačila kupnine kupec in upnik predlaga le, če je edini upnik, ne pušča nobenega dvoma, kaj je pomen tega pravila. Beseda „edini“ je namreč enopomenska. Pritožnica sicer dejstva, da ni edina upnica, ne izpodbija.

8Ne glede na to pa višje sodišče še pojasnjuje, da je namen pravila drugega odstavka 191. člena ZIZ varstvo drugih upnikov, ki imajo tudi pravico do poplačila iz prodane nepremičnine (prim. tudi VSL sklep III Cp 802/2007 z dne 9. 5. 2007). Če bi bil kupec – eden od več upnikov oproščen plačila kupnine, bi namreč ostali upniki ostali brez poplačila svojih terjatev, in to celo ne glede na njihov morebitni boljši vrstni red od kupčevega. Res bi šlo za oprostitev plačila kupnine le nad zneskom, ki presega predvidene stroške postopka in morebitne prednostne terjatve, kot navaja pritožba, vendar je treba upoštevati, da je treba zagotoviti tudi varstvo drugim (zastavnim) upnikom (prim. 197. in 198. člen ZIZ).

9V konkretnem primeru je sicer pritožnica (upnica zemljiškega dolga) upnica z najboljšim vrstnim redom, a, kot rečeno, zakonska dikcija drugega odstavka 191. člena ZIZ dopušča le jezikovno razlago. Ko je več upnikov, oprostitev plačila kupnine kupcu, ki je tudi upnik, glede na povsem jasno in nedvoumno zakonsko določbo ne pride v poštev. Pritožbenega stališča, da je obravnavani primer, ko je pritožnica upnica z najboljšim vrstnim redom, praktično izenačen s položajem, kot da bi bila edini upnik, zato višje sodišče ne sprejema. Pa čeprav dosežena kupnina ne presega pritožničine terjatve, na kar se tudi sklicuje pritožba.

10Po povedanem pritožba ni utemeljena, zato jo je višje sodišče, ki tudi ni našlo nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Glede na neuspeh s pritožbo pritožnica krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).