VSL Sodba I Cp 76/2023

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 8 dneh plačati znesek v višini 112,91 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in datumov, kot izhajajo iz točke I izreka. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati pravdne stroške v znesku 60,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (točka II izreka).

2Zoper to sodbo se je pritožil toženec. Navaja, da kot posameznik ni koristil njihovih storitev, meni pa, da ima pravico zavrniti račun, če storitev ni bila opravljena. Dejstvo je, da ni lastnik nepremičnine na naslovu, da niti ne živi na tem naslovu (kar bo v nadaljevanju postopka dokazal s pričami), tako da na tem naslovu odpadki ne nastajajo in posledično ni potrebe po tovrstnem servisu.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR, zato je sodišče ta spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (443. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe ugotovilo, da je tožeča stranka dokazala, da tožena stranka kot lastnik nepremičnine parc. št. 000/9, k.o. ..., in stalno prijavljena oseba na naslovu ..., izpolnjuje pogoje za uporabnika, kot jih določa 8. člen Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov na območju Občine Kamnik. Nasprotnega toženec zgolj s pavšalnimi navedbami ni uspel dokazati. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožencu pravilno naložilo, da je dolžan poravnati vtoževano terjatev tožeče stranke.

7Toženec v pritožbi izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar v sporu majhne vrednosti ni dopustno, zato so njegove pritožbene navedbe neupoštevne. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).