VSL Sodba II Cpg 35/2023

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženka sama nosi svoje pritožbene stroške, mora pa v roku osmih dni povrniti tožnici njene stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (v zvezi s popravnim sklepom z dne 15. 12. 2022) razsodilo, da je toženka dolžna tožnici v roku 15 dni plačati 386,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 1. 2018 dalje do plačila (I. točka izreka). Toženki je naložilo povrnitev tožničinih pravdnih stroškov v roku 15 dni v višini 376,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje toženka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne v dopolnitev postopka in ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

3Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo, stroške odgovora na pritožbo pa naloži v plačilo toženki v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče ta gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena ZPP po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje družbe A., zavarovalnica, d. d., ni pozvalo, da kot stranska intervenientka vstopi v pravdo, ne drži. Iz spisa namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje obvestilo o pravdi navedeni zavarovalnici vročilo 30. 5. 2022 (red. št. 14). Uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka tako ni podana.

7Pritožnica sodišču prve stopnje očita, da o višini škode ne bi smelo odločiti le na podlagi predloženih listin in zaslišanja predstavnika upravitelja parkirišča, temveč bi moralo izvesti predlagani dokaz z izvedencem.

8Višje sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje toženkin dokazni predlog za postavitev izvedenca zavrnilo zaradi njegove nesubstanciranosti in ne zato (kot to navaja pritožnica), ker bi bil strošek izvedenskega mnenja glede na višino glavnice z ekonomskega vidika vprašljiv.

9V konkretni zadevi je tovorno vozilo v toženkini lasti poškodovalo stebriček s fotocelico na tožničinem parkirišču. Škoda predstavlja strošek zamenjave stebrička s fotocelico. Tožnica se je v tožbi sklicevala na račun družbe B., d. o. o., za odpravo škodne posledice – zamenjavo stebrička s fotocelico (ki ga je tudi predložila kot dokaz) ter konkretno specificirala posamezne postavke računa (višino škode).¹ Trditveno breme glede višine škode se je s tem prevalilo na toženko. Ta je zgolj pavšalno ugovarjala, da je tožničin pogodbeni partner nekorekten pri obravnavi škodnih dogodkov, da tožnica ni predložila nobenih računov za nabavljen material ter da dvomi v pravilnost prikazane višine škode, ker naj bi jo tožnica izkazovala zgolj s svojimi računi in predračuni. Predlagala je postavitev izvedenca ustrezne stroke, ki naj bi pojasnil tožničine navedbe glede višine škode in upravičenost višine zahtevka. Višje sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje glede nesubstanciranosti navedenega dokaznega predloga. Toženka bi morala podati konkretizirane trditve glede obsega oziroma višine škode. Navesti bi morala, v čem konkretno je račun družbe B., d. o. o., napačen, kateri strošek za odpravo škodnih posledic ni bil potreben oziroma ni nastal oziroma kakšna je dejanska višina škode (posamezne postavke). Nesubstanciranost dokaznega predloga pomeni upravičen razlog za njegovo zavrnitev. Ker je v postopku pred sodiščem prve stopnje toženkin dokazni predlog ostal nesubstanciran, je odločitev sodišča prve stopnje, da dokaza s postavitvijo izvedenca ne izvede, pravilna.² Informativnih dokazov namreč sodišče ne le ni dolžno izvajati, temveč jih tudi ne sme izvajati.³

10Pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo dokaze glede višine škode oziroma da je višina škode ostala nedokazana, niso zgolj pavšalne, temveč predstavljajo tudi izpodbijanje dejanskega stanja, kar v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP).

11Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je izrek izpodbijane sodbe pomanjkljiv oziroma neizvršljiv, ker naj ne bi vseboval zneska pravdnih stroškov, ki jih mora toženka povrniti tožnici. Sodišče prve stopnje je sicer res v II. točki izreka izpodbijane sodbe navedlo le, da je dolžna toženka tožnici v roku 15 dni povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ni pa navedlo višine teh stroškov. Vendar pa je 15. 12. 2022 izdalo popravni sklep, s katerim je sklep o stroških dopolnilo še z navedbo zneska pravdnih stroškov.⁴

12Ker se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki niso izkazali za utemeljene in ker ob preizkusu izpodbijane sodbe v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo niti uradoma upoštevnih kršitev, je višje sodišče na podlagi 353. člena ZPP odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

13O stroških pritožbenega postopka je višje sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP ter Odvetniško tarifo (OT). Toženka s pritožbo ni uspela, zaradi česar mora sama kriti svoje pritožbene stroške, tožnici pa mora povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Ti znašajo nagrado za odgovor na pritožbo v višini 250 točk (1. točka tar. št. 22 OT), 2 % materialnih stroškov, kar znaša 5 točk (tretji odstavek 11. člena OT), in 22 % DDV, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) skupaj znaša 186,66 EUR. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 8-dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika ter četrti odstavek 458. člena ZPP).

¹ Predložila je tudi predračun družbe B., d. o. o., izdan v primerljivi zadevi, v zvezi s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je iz njega razvidna enaka cena fotocelice in stebrička kot v konkretni zadevi. Prav tako je sodišče prve stopnje izvedlo tudi zaslišanje zakonitega zastopnika družbe B., d. o. o., ki je potrdil tožničine navedbe glede višine škode.
² Glej sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 66/2014 z dne 25. 11. 2015.
³ Razen v zvezi z dejstvi, ki so zunaj sposobnosti zaznave stranke, za kar pa v konkretni zadevi ne gre.
⁴ Četrti odstavek 163. člena ZPP pa tudi sicer določa, da lahko sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu, sklep o višini stroškov pa se izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.