VSL Sodba in sklep II Cp 30/2023

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v zavrnilnem delu glede 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 5. 2020 dalje do plačila ter glede odločitve o pravdnih stroških in se zadeva v tem razveljavljenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo toženi stranki (v nadaljevanju toženki) naložilo, da tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) plača 2.011,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 5. 2020 dalje do plačila ter mu povrne pravdne stroške. V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2Sodbo delno izpodbijata obe pravdni stranki. Obe uveljavljata pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, tožnik pa še bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Tožnik predlaga razveljavitev izpodbijanega dela in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženka predlaga znižanje odmerjene odškodnine za 2.000,00 EUR. Obe pritožbi priglašata pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3Pritožba tožnika je utemeljena, pritožba toženke pa ni utemeljena.

Glede toženkine pritožbe

4Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti toženkinih pritožbenih navedb, da ob ugotovljenem dejanskem stanju v konkretnem primeru denarna odškodnina za škodo, nastalo v obliki duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ne bi smela presegati 9.000,00 EUR, je v 179. in 182. členu Obligacijskega zakonika, ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Upoštevati je torej treba objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

5Podroben dejanski obseg tožniku nastale nepremoženjske škode zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, kateri s pritožbo ni izpodbijan, je razviden iz devete točke obrazložitve izpodbijane sodbe. Na tem mestu je izpostaviti le, da je gre za stanje po znotrajsklepnem zlomu zunanjega platoja desne golenice (t.j. prelomu desne golenice v zunanjem delu kolenskega sklepa z udrtjem odlomkov v osrednjem delu), raztrganino in vkleščenje notranjega meniskusa desnega kolena ter udarnino in odrgnino glave.

6Z odmero denarne odškodnine na 11.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je prvo sodišče pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine. Pritožbeno sodišče glede na konkretne okoliščine, predvsem tožnikovo starost 42 let ob škodnem dogodku in 45 let ob izdaji prvostopne sodbe, zato nima pomislekov o pravilnosti odmere denarne odškodnine, saj prvo sodišče ni v preveliki meri upoštevalo vseh ugotovljenih okoliščin, kot to izpostavlja pritožba. Odmerjeni znesek, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, pomeni 8,4 takratne povprečne neto plače (= 1.307,61 EUR; Uradni list RS št. 112/2022). Odmerjena odškodnina je tako primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode, ki jo je in bo utrpel tožnik. Pravilno odseva razmerje tudi med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje.

7Pritožbeni razlogi toženkine pritožbe tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma, se je toženkina pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in v izpodbijanem delu glede prisojenih 2.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 5. 2020 dalje sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

Glede tožnikove pritožbe

8Tožnik utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo umika zahtevka za plačilo odškodnine zaradi skaženosti v znesku 3.000,00 EUR, podan v vlogi z dne 15. 4. 2022 (v spisu pod redno št. 21). Utemeljuje, da je bil zaradi neupoštevanja umika zahtevek nepravilno zavrnjen in da zato tudi odločitev o pravdnih stroških ni pravilna, ker je bil napačno ugotovljen njegov uspeh v pravdi.

9S tem, ko je sodišče prve stopnje odločalo o tožbenem zahtevku, ki ga tožnik ni več uveljavljal, je absolutno bistveno kršilo postopek, saj je prekoračilo zahtevek. V takem primeru je potrebno na podlagi 357. člena ZPP glede na naravo prekoračitve zahtevka s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in po potrebi zadevo vrniti v ponovno sojenje. Glede na to, da je tožnik umaknil zahtevek, sodišče prve stopnje pa se o tem umiku ni izreklo, je bilo potrebno zadevo v razveljavljenem obsegu, torej glede 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 5. 2020 dalje do plačila, vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Prav tako je bilo potrebno razveljaviti tudi odločitev o stroških, saj je ta odvisna od odločitve o glavni stvari (šesti odstavek 163. člena ZPP).

10Tožnikove pritožbene navedbe, nanašajoče se na zahtevano denarno odškodnino za premoženjsko škodo za to zadevo niso bistvene, ker o tej odškodnini s predmetno sodbo ni bilo odločeno¹.

11V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odločiti upoštevaje 188. člen ZPP.

12Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se zaradi delne razveljavitve pridrži za končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP).

¹ O denarni odškodnini iz naslova tuje nege in pomoči je prvostopno sodišče odločilo šele z dopolnilno sodbo z dne 6. 9. 2022.