VSL Sklep I Cp 1803/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom napotilo predlagatelje, da sprožijo ustrezen postopek razveljavitve ali odprave upravne odločbe nasprotne udeleženke z dne 4. 11. 2020 in o tem obvestijo sodišče (I. točka sklepa). Nepravdni postopek je prekinilo za 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa oziroma do pravnomočnega zaključka na podlagi tega sklepa pričetega postopka (II. točka sklepa). Sklenilo je še, da bo nadaljevalo postopek, upoštevajoč upravno odločbo nasprotne udeleženke, če predlagatelji ne bodo sprožili postopka in o tem obvestili sodišča (III. točka sklepa).

2Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Prvo sodišče je ugotovilo, da je nasprotna udeleženka tekom postopka sprejela odločbo, s katero je nepremičnino, ki je predmet tega postopka, določila kot javno dobro. Ta odločba je pravnomočna. Prvo sodišče je zavzelo napačno stališče, da gre v obravnavanem primeru za predhodno vprašanje. Glede na 13. člen ZPP je sodišče vezano na pravnomočno upravno odločbo. To pomeni, da je predhodno vprašanje glede statusa javnega dobra na predmetni nepremičnini pravnomočno rešeno. Predhodno vprašanje ne more biti vprašanje veljavnosti dokončne in pravnomočne upravne odločbe, ki jo je skladno z zakonom sprejel pristojni upravni organ. Dokler odločba ni odpravljena ali spremenjena v predvidenem postopku zavezuje tudi sodišče. Predhodno vprašanje civilnega postopka in razlog za prekinitev tudi ne more biti vprašanje utemeljenosti še niti vloženih izrednih pravnih sredstev zoper upravno odločbo.

3Predlagatelji v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Predlagatelji so 29. 4. 2019 predlagali ureditev meje med njihovimi parcelami in parcelami nasprotne udeleženke, med katerimi je tudi parcela 2340. Za slednjo je nasprotna udeleženka navedla, da je bil njen status med tem postopkom spremenjen, in sicer gre za grajeno javno dobro lokalnega pomena, to pa na podlagi odločbe nasprotne udeleženke z dne 4. 11. 2020.

6Predlagatelji so trdili, da je nasprotna udeleženka povzročila to spremembo zaradi potreb tega postopka, saj ta sprememba vpliva na to, po katerem kriteriju mora sodišče urediti mejo s parcelo, ki je javno dobro. Izpostavili so, da je bil postopek izdaje te odločbe nezakonit, zato je tudi izdana odločba nezakonita in nična. Odločba ni bila sprejeta po postopku, ki ga določa 245. člen Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2).

7Prvo sodišče je zavzelo stališče, da je vprašanje pravilnosti postopka, v katerem je bila izdana odločba nasprotne udeleženke, in pravilnosti te odločbe predhodno vprašanje, ki ga sodišče ne more rešiti samo, zato je sprejelo izpodbijano odločitev. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču, da gre za rešitev predhodnega vprašanja, ki narekuje prekinitev postopka. Okoliščina, da je sporna odločba nasprotne udeleženke pravnomočna, ni odločilna. Načeloma je sodišče vezano tudi na pravnomočno upravno odločbo, s katero je upravni organ odločil o pravnem razmerju (o statusu parcele 2340 v konkretnem primeru), če je to vprašanje prejudicialnega pomena za odločitev v civilnem postopku. Za takšen primer gre tudi v obravnavani zadevi. Aktualno vprašanje je, ali je sodišče vezano na upravno odločbo, če ugotovi, da je nezakonita. Pravnomočnost načeloma sanira tudi napačne, pomanjkljive in celo nične odločbe, kljub temu pa je na področju predhodnih vprašanj upravnopravne narave treba razlikovati med razlogi za nezakonitost upravne odločbe. Pogosto stališče pravne teorije je, da civilno sodišče ni dolžno upoštevati nične upravne odločbe. Zlasti starejša sodna praksa je vezanost na upravne akte pogojevala tudi z udeležbo strank sodnega postopka v predhodnem upravnem postopku (V. Rijavec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, str. 133).

8Predlagatelji v postopku izdaje odločbe nasprotne udeleženke niso imeli možnosti sodelovati. Ob tem trdijo, da je nasprotna udeleženka izdala sporno odločbo zaradi uveljavljanja svojih interesov (tudi) v tem postopku, saj odločba nasprotne udeleženke vpliva na izbiro kriterija ureditve meje (ki naj bi bil po izdaji sporne odločbe njej v prid). Trdijo tudi, da parcela 2340 pred izdajo sporne odločbe nikoli ni imela statusa javnega dobra. Po njihovem stališču je odločba nezakonita in nična tudi zato, ker ni bila sprejeta po postopku, ki ga je določal 245. člen ZUreP-2, ki je veljal v času izdaje odločbe nasprotne udeleženke (odločba bi morala biti po trditvah predlagateljev izdana na podlagi sklepa občinskega sveta, ki pa ustreznega sklepa ni sprejel).

9Pravnomočnost sporne odločbe v navedenih okoliščinah ne more vezati prvega sodišča, še zlasti zato, ker je odločbo kot upravni organ izdala prav nasprotna udeleženka, celo tekom tega nepravdnega postopka, odločba pa ima neposreden vpliv na odločanje prvega sodišča o ureditvi meje v tem postopku. Prvo sodišče ne more samo rešiti predhodnega vprašanja, saj je zatrjevano nezakonitost oziroma ničnost odločbe nasprotne udeleženke mogoče uveljavljati le v postopku pred pristojnim organom, po pravilih, ki veljajo za upravni postopek oziroma upravni spor. Izpodbijani sklep o prekinitvi postopka in napotitvi predlagateljev na ustrezen postopek (9. člen Zakona o nepravdnem postopku in prvi odstavek 13. člena ZPP) je zato pravilen.

10Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).