VSM Sklep I Ip 807/2022

Pritožba se zavrne in se v I. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo upnikov predlog za ponovni odlog izvršbe (I. točka izreka) in upniku naložilo, da nosi sam svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2V pravočasni pritožbi zoper odločitev o zavrnitvi odloga izvršbe dolžniki uveljavljajo pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) in predlagajo spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se izvršba odloži, podrejeno predlagajo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Očitek kršitve pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ utemeljujejo z opustitvijo vročitve upnikovega predloga dolžnikom. S tem je bilo dolžnikom onemogočeno, da bi se izrekli o predlogu. Sodišče je možnost podaje predloga za ustavitev izvršilnega postopka navedlo šele v sklepu, ne da bi jo predhodno predočilo upniku potem, ko je ugotovilo, da je možnost odloga že izkoriščena. Navedeno predstavlja relativno bistveno kršitev določb postopka.

Dolžniki zmotno uporabo materialnega prava gradijo na očitku, da je sodišče prve stopnje zanemarilo, da je izvršilni postopek in njegov tek v celoti v dispoziciji upnika, ki lahko samostojno in avtonomno odloča o nadaljevanju, odlogu in ustavitvi postopka. Upnik bi moral imeti možnost ponovno predlagati odlog izvršbe, če so za to podani vsi zakonski pogoji, vključno s soglasjem dolžnikov. Nasprotno razlogovanje je po mnenju dolžnikov v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Sodišče bi moralo postopek prekiniti in sprožiti ustavno presojo sedmega odstavka 74. člena ZIZ. Prav tako bi se moralo opredeliti tudi do možnosti, da je upnikov predlog za odlog smatrati kot predlog za ustavitev le te. Menijo, da je pooblaščenec upnika, ki je prava vešča stranka, vedel ali moral vedeti, da ponovni predlog za odlog ni mogoč, kar jasno kaže na voljo upnika, da se izvršba ustavi. Sodišče bi moralo predlog smatrati kot predlog za ustavitev oziroma najmanj upnika pozvati na izjasnitev.

3Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5V sedmem odstavku 74. člena ZIZ so predpisani pogoji za odlog izvršbe na predlog upnika. Po citiranem določilu upnik lahko predlaga odlog le enkrat, njegovo podaljšanje pa lahko predlaga večkrat, vendar pred iztekom odloga, pri čemer odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga. To zakonsko določilo je jasno in nedvoumno. Glede na relevantno dejansko stanje v obravnavanem primeru: že odložena izvršba do 31. 12. 2021 (s sklepom z dne 16. 7. 2021 na predlog upnika in s soglasjem dolžnikov) ter ponovni predlog upnika z dne 10. 10. 2022, je prvostopenjsko sodišče citirano materialnopravno določbo pravilno uporabilo. Zgolj v primeru ponovnega predloga za odlog izvršbe podanega pred iztekom odloga (pred 31. 12. 2021), bi bil odlog izvršbe utemeljeno predlagan.

6Čeprav je v upnikovi dispoziciji predlaganje izvršbe, odlog, ustavitev, je sodišče o njegovih predlogih dolžno odločati na podlagi zakona. Ta (sedmi odstavek 74. člena ZIZ) v konkretni situaciji odloga izvršbe ne omogoča.

7Sodišče druge stopnje ne deli mnenja pritožbe o ustavni neskladnosti citirane določbe. Posledično zavrača dolžnost sodišča, da sproži postopek presoje pred ustavnim sodiščem. Izvršilni postopek je namenjen prisilnemu poplačilu upnikove terjatve in sodišče mora v njem postopati hitro (11. člen ZIZ). V primeru, ko je izvršba neuspešna, hkrati pa upnik ve, da dolžnik dalj časa ne bo pridobil sredstev, je na mestu, da se tak postopek zaključi. Upravičena je zato zakonska omejitev odloga na eno leto in izključitev ponovnega predloga, z izjemo predloga podanega znotraj dovoljenega odloga. Odlog izvršbe je namenjen temu, da upnik odloži izvršbo za krajše obdobje, če pričakuje, da bo dolžnik v tem obdobju pridobil sredstva, ne pa podaljševanju postopka v nedogled.¹

8Kot je že stranke poučilo prvostopenjsko sodišče, ZIZ v drugem odstavku 43. člena omogoča ustavitev postopka (na predlog upnika ob soglasju dolžnika) in ohranitev zavarovanja terjatve upnika na predmetih izvršbe. Nikakor pa ni dolžnost sodišča, da o tej pravici seznanja in obvešča stranke pred odločanjem o predlogu za odlog oziroma po opravi presoje, da je ta neutemeljen. Takšno pritožbeno izvajanje je neutemeljeno in nima podlage v zakonu.

9Sodišče druge stopnje kot neutemeljen prav tako zavrača pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje upnikov predlog smatrati kot predlog za ustavitev, saj ga je vložila prava vešča stranka, ki ve ali bi morala vedeti, da ponovni predlog za odlog ni mogoč. Iz besedila upnikovega predloga: „Skladno z določbo 72. člena ZIZ upnik v soglasju z dolžniki predlaga, da se predmetni izvršilni postopek odloži do dne 29. 3. 2023,“ je jasno, da predlaga odlog in navaja zakonsko podlago zanj. Navedeno besedilo ne poraja nikakršne dileme, da je upnik s tem predlogom predlagal odlog in ni umaknil predloga za izvršbo in želel doseči ustavitev izvršilnega postopka.

10Predlog za odlog je podal ob (podpisanem) soglasju dolžnikov. Iz tega razloga je graja opustitve predhodnega vročanja njegovega predloga dolžnikom nerazumljiva, očitki o kršitvi pravice do izjave in kontradiktornosti pa neutemeljeni.

11Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnikov kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, saj jih dolžniki niso priglasili (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Pogosto upnik z odlogom zgolj vzdržuje visečnost izvršilnega postopka, da bi se zavaroval pred zastaranjem.