VSL sklep I Cp 818/2016

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščinskega premoženja po obeh zapustnikih (točka I in II izreka) in za dedinji po obeh zapustnikih razglasilo hčeri B. A. do 3/4 in C. C. do 1/4.

2Pritožbo vlaga dedinja C. C. Sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava, posledično pa tudi zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

Opozarja, da je zapustnica D. A. naredila lastnoročno oporoko in v njej za edinega dediča svojega premoženja določila moža A. A. Ker je bil slednji v trenutku uvedbe dedovanja še živ, je nastopilo oporočno dedovanje. Sedaj že pokojni A. A. je zato edini dedič zapuščine po prej umrli D. A.

Sodišče je tudi zakonite dediče pokojne D. A. zmotno ugotovilo. V trenutku smrti je imela zapustnica štiri otroke in še živega vdovca A. A. Poleg tega je na zapuščinski obravnavi 15. 12. 2015 kar na besedo verjelo neresnični izjavi dedinje B. A., da sta ji zakonita dediča D. D. in E. E. odstopila dedna deleža. Prilaga overjeno izjavo E. E. z dne 11. 12. 2015.

Če bi sodišče pravilno določilo dediče po pokojni D. A., bi moralo v nadaljevanju upoštevati, da obsega zapuščina po pokojnem A. A. celotne nepremičnine, ki so navedene v obsegu zapuščine. Ker A. A. ni naredil oporoke, bi to premoženje po njem dedovali njegovi dve hčerki, to sta B. A. in C. C., vsaka do ene polovice.

3Na pritožbo ostali dediči niso odgovorili.

4Pritožba je utemeljena.

5Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je zapustnica D. A. 17. 5. 2007 naredila lastnoročno oporoko, v kateri je za dediča svojega premoženja določila moža A. A. Sodišče prve stopnje oporoke ni upoštevalo, saj je menilo, da je ta zaradi smrti oporočnega dediča brezpredmetna. Takšno stališče je materialnopravno zmotno.

6Po 125. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) je zapustnikov dedič tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja. Ker se dedovanje uvede s smrtjo zapustnika (prvi odstavek 123. člena ZD), je torej pomembno le to, ali je dedič živ v trenutku zapustnikove smrti. To velja tako za zakonite kot oporočne dediče.

7V konkretnem primeru je oporočni dedič A. A. umrl 27. 12. 2013, torej kasneje kot oporočiteljica D. A. Z njeno smrtjo je, kot pritožnica pravilno opozarja, zato nastopilo oporočno dedovanje. Okoliščina, da je oporočni dedič že pred začetkom zapuščinskega postopka umrl, na to nima nobenega vpliva. Odločitev sodišča prve stopnje, ki ima podlago v zakonitem dedovanju,(1) je zato nepravilna. Nepravilna pa je posledično tudi odločitev, ki se nanaša na dedovanje po pok. A. A. Kot pravilno pojasnjuje že pritožnica, bo ob odločitvi, da je (oporočni) dedič pok. D. A. njen sedaj pokojni zakonec, tudi obseg zapuščinskega premoženja po njem drugačen,(2) dedovali pa ga bosta, saj oporoke ni naredil, njegovi hčeri B. A. in C. C.

8Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbi ugodilo in na podlagi 355. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD izpodbijano odločitev v celoti razveljavilo. Zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. Glede na že navedene razloge za razveljavitev odločitve dodatni napotki za delo niso potrebni. Pritožbeno sodišče opozarja le na 208. člen ZD, ki ureja obliko in način podajanja dednih izjav.

-------------

Op. št. (1): Pritožnica v zvezi s tem pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje tudi krog zakonitih dedičev zmotno ugotovilo, saj je spregledalo, da je zakoniti dedič pok. D. A. tudi njen mož A. A. in bi zato dedni delež posameznega zakonitega dediča znašal 1/5 in ne 1/4. To, kar bi podedoval pok. A. A., pa bi lahko, kot del njegovega zapuščinskega premoženja, dedovali le njegovi dve hčeri, vsaka do 1/2.

Op. št. (2): Če zapustničini potomci ne bodo uveljavili pravice do nujnega deleža, bo kot oporočni dedič podedoval celotno ženino polovico nepremičnin, sicer pa ustrezno manj.