VSL Sodba II Cp 1995/2022

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 26.880.000 EUR odškodnine za dodatno povzročeno nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in tožniku naložilo, da toženki povrne pravdne stroške v višini 1.858,95 EUR.

2Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožil tožnik. Sodišču očita, da je izdalo sodbo brez glavne obravnave in brez izvedbe dokazov, ki jih je pod pogoji iz 337. člena tega zakona predlagal v pritožbi. V nadaljevanju našteva tožbe, ki jih je vložil na podlagi 20. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), in sicer P 107/2021 z dne 11. 5. 2021, P 12/2020 z dne 21. 1. 2020 in P 275/2018 z dne 7. 11. 2018. Vse so povezane s postopkom Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 27801/2016 v zadevi Predlog za nasprotno izvršbo z dne 5. 9. 2016 za povrnitev zneska, ki ga je Banka nezakonito zasegla, v katerem je sodišče nepotrebno odlašalo. Višje sodišče v Ljubljani je po dveh nadzorstvenih pritožbah dne 9. 1. 2019 izdalo sklep II Ip 3076/2018, na podlagi katerega je bila vložena tožba P 12/2020. Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu II Cp 1341/2020 z dne 26. 8. 2020 pritožbo zavrnilo in navedlo, da dokler prejšnja pravda ni končana, tožnik ni upravičen zahtevati pravičnega zadoščenja za domnevno zavlačevanje postopka v zadevi P 275/2018. Kasneje mu je bilo pojasnjeno, da lahko po pravnomočnem zaključku zadeve P 275/2018 vloži novo tožbo, če meni, da mu je bila v omenjenem postopku kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. S predmetno tožbo je začel nov postopek. V preostanku pritožbe pritožnik opisuje potek zadeve VL 27801/2016.

3Toženka v odgovoru na pritožbo opozarja, da gre za vsebinsko enak tožbeni zahtevek kot v zadevah P 275/2018 in P 12/2020, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno. Poleg tega iz pritožbe ni razvidno, zakaj naj bi bila izpodbijana sodba nepravilna.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je iz tožnikove laične tožbe, vložene na podlagi 20. člena ZVPSBNO, razbralo, da uveljavlja zahtevek za pravično zadoščenje zaradi domnevne kršitve pravice tožnika do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v zadevi P 12/2020, ki se je vodila pred Okrajnim sodiščem v Kranju. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je bila tožba v zadevo P 12/2020 zavržena, sklep pa je potrdilo Višje sodišče v Ljubljani s sklepom II Cp 1341/2020 z dne 26. 8. 2020.¹ Tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker tožnik ni navedel pravno relevantnih trditev iz 4. člena ZVPSBNO in je tožba nesklepčna.

6Tožnik tem ugotovitvam ne nasprotuje, ampak le (ponovno nekonsistentno in težko razumljivo) opisuje kronologijo vloženih tožb na podlagi 20. člena ZVPSBNO, s čimer pa ne more uspeti. Na pomanjkljivosti tožbe, njeno nerazumljivost in nesklepčnost, je tožnika opozorila že toženka v odgovoru na tožbo, zato sodišče prve stopnje materialno procesnega vodstva ni bilo dolžno opraviti. Ker se v predmetnem postopku ne glede na vrsto ali višino zahtevka uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o sporu majhne vrednosti, je sodišče glede na stanje stvari, pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 454. člena ZPP. Tudi po presoji pritožbenega sodišča izvajanje dokazov v obravnavani zadevi ni bilo potrebno, poleg tega pa tudi nobena od strank ni predlagala oprave naroka. Pritožbeni očitek, da je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, je po povedanem neutemeljen.

7Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

8Izrek o pritožbenih stroških temelji na 165. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP. Odgovor na pritožbo glede na okoliščine te zadeve ni bil potreben strošek postopka.

¹ Pritožbeno sodišče ob robu še dodaja, da je bil postopek P 12/2020 končan v manj kot treh mesecih, s tem, da so bile vmes sodne počitnice.