VSRS Sklep II Ips 101/2020

I. Revizija se zavrne.

II. Upnik mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti dolžnici stroške revizijskega odgovora v višini 550,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Dosedanji potek postopka in odločitev sodišč prve in druge stopnje

1Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru dolžnice, razveljavilo sklep o izvršbi z dne 20. 8. 2019, zavrnilo predlog za izvršbo, izvršilni postopek ustavilo in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja (I. točka izreka). Odločilo je, da mora upnik dolžnici povrniti 447,94 EUR izvršilnih stroškov v roku 8 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo 9. dne od vročitve tega sklepa dolžniku dalje do plačila (II. točka izreka) in da se v zemljiški knjigi pri dolžnici do 1/1 celote lastnih nepremičnin z ID znaki: parcela ..., parcela ..., parcela ..., parcela ... razveljavi zaznamba sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Žalcu I 251/2019 z dne 20. 8. 2019 in izbriše ID pravice ... (III. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je pritožbo upnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločilo je, da upnik in dolžnica sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

3Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 415/2020 z dne 9. 10. 2020 na predlog upnika dopustilo revizijo glede vprašanja, ali ima neiztožljivost terjatve zoper Republiko Slovenijo, ki v skladu s prvim odstavkom 142.a člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) ne odgovarja za zapustnikove dolgove, za posledico prenehanje terjatve in hipoteke.

4Upnik je v skladu s tem sklepom vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka (prvi odstavek 370. člena ZPP). Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji upnika ugodi, izpodbijana sklepa sodišča prve in druge stopnje spremeni tako, da ugovor dolžnice v celoti zavrne, dolžnici pa naloži celotne izvršilne stroške upnika, skupaj z zamudnimi obrestmi. Podredno predlaga, da izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve oziroma sodišču druge stopnje v novo sojenje.

5Dolžnica v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške revizijskega postopka.

Ugotovljeno dejansko stanje in oris zadeve

6Revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP). Za presojo utemeljenosti revizije so zato relevantne dejanske ugotovitve v sklepih sodišč prve in druge stopnje, ki so povezane s pravnimi vprašanji, glede katerih je bila revizija dopuščena in na katera je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena ZPP):

- Upnik in dolžnik A. A. sta sklenila neposredno izvršljiv notarski zapis SV 133/12 z dne 3. 2. 2012 v zvezi s popravkom SV 133/12-1 z dne 3. 2. 2021, na podlagi katerega je bila med drugim v zemljiško knjigo v korist upnika vknjižena skupna hipoteka na določenih nepremičninah v k. o. ... .

- Dolžnik A. A. je ... 1. 2017 umrl, dediči so se odpovedali dedovanju.

- Zapuščinsko sodišče je glede na drugi odstavek 142a. člena ZD opravilo predhodni postopek oklica neznanim upnikom ter obvestilo Republiko Slovenijo in znane upnike o zapuščini brez dedičev. Upnik je bil tako z obvestilom z dne 28. 6. 2017 (ki ga je prejel 11. 7. 2017) opozorjen, da lahko v roku 6 mesecev po prejemu obvestila vloži zahtevo za prenos zapuščine v stečajno maso, sicer bo zapuščina prešla na Republiko Slovenijo ter da Republika Slovenija za dolgove ne odgovarja. V šestih mesecih od prejetja obvestila ni vložil zahteve za prenos zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dediča.

- Glede na 9. člen ZD je zapuščinsko sodišče nepremičnine izročilo v last Republiki Sloveniji.

7Upnik sedaj v izvršilnem postopku unovčuje svojo, v zemljiško knjigo vknjiženo hipoteko. Meni, da ta, ne glede na navedeno, še vedno obstaja in da njegova terjatev zoper Republiko Slovenijo ni prenehala.

Relevantno materialno pravo

8V 9. členu ZD je določeno: Zapuščina brez dedičev postane lastnina Republike Slovenije, razen če se takšna zapuščina prenese v stečajno maso stečaja zapuščine brez dedičev. V 142.a členu ZD je določeno: (1) Če postane zapuščina lastnina Republike Slovenije na podlagi 9. člena tega zakona, Republika Slovenija ne odgovarja za zapustnikove dolgove. (2) Preden zapuščinsko sodišče izda sklep po 219. členu tega zakona, objavi oklic neznanim upnikom ter obvesti Republiko Slovenijo in znane upnike o zapuščini brez dedičev. (3) Obvestilo o zapuščini brez dedičev vsebuje: 1. podatke o zapustniku (osebno ime, datum rojstva, zadnje stalno in začasno prebivališče, datum smrti ali razglasitve za mrtvega), 2. opravilno številko zapuščinske zadeve, 3. podatke o premoženju, ki sestavlja zapuščino, in zapustnikovih obveznostih, 4. opozorilo, da bo zapuščina brez dedičev prešla na Republiko Slovenijo, če noben upnik ne bo pravočasno vložil zahteve za prenos te zapuščine v stečajno maso stečaja zapuščine, in da Republika Slovenija ne odgovarja za zapustnikove dolgove. (4) Oklic neznanim upnikom vsebuje: 1. podatke iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka, 2. opozorilo iz 4. točke prejšnjega odstavka, 3. pojasnilo, da lahko pri zapuščinskem sodišču pridobijo podatke o premoženju, ki sestavlja zapuščino, in zapustnikovih obveznostih ter 4. poziv upnikom, da lahko v šestih mesecih od dneva objave oklica zahtevajo, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev v skladu z določbami 142.b člena tega zakona. V 142.b členu ZD pa je določeno: (1) Upnik lahko zahteva, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev, če v šestih mesecih po prejemu obvestila o zapuščini brez dedičev oziroma v šestih mesecih od dneva objave oklica, če gre za neznanega upnika: 1. prijavi to zahtevo v zapuščinskem postopku in 2. vloži predlog za začetek stečaja zapuščine brez dedičev. (2) Prijavi zahteve za prenos zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev mora upnik priložiti potrdilo o vložitvi predloga za začetek stečaja zapuščine brez dedičev. V 219. členu ZD je določeno: Kadar sodišče ugotovi, da ni dedičev, ali kadar se ne ve, ali je kaj dedičev, pa se v roku, ki je predpisan s tem zakonom, ne zglasi nihče, ki bi uveljavljal pravico do dediščine, izda sodišče sklep, da se zapuščina izroči organu, pristojnemu za gospodarjenje s posamezno vrsto premoženja.

Razlogi sodišč nižjih stopenj in revizijske navedbe strank

9Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izvršbo in sprejelo stališče, da če upniki zapustnika skladno z novelo ZD-C¹ (22. 10. 2016) ne predlagajo stečaja zapuščine, zapuščina brez dedičev postane lastnina Republike Slovenije, le ta pa za zapustnikove dolgove ne odgovarja. Da na državo preide bremen prosto premoženje, je mogoče sklepati iz vsebine zakona; novela ZD-C je izključila odgovornost Republike Slovenije za dolgove zapustnika, obveznost plačila ni prešla na dolžnika. Zastavna pravica je akcesorna pravica, ki je vezana na obstoj glavne terjatve. Po namenski razlagi je s tem izključena dolžnikova odgovornost za hipoteko.

10Sodišče druge stopnje je razloge sodišča prve stopnje potrdilo, dodalo je, da je izkazano prenehanje zavarovane terjatve in posledično prenehanje zastavne pravice v materialnem smislu dopustni ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo s prodajo nepremičnin. Bistvo je, da mora biti upnik aktiven. Če v šestih mesecih od oklica ne sproži stečaja zapuščine, njegova terjatev ugasne in Republika Slovenija, ki postane lastnica zapuščine brez dedičev, ne odgovarja za dolgove zapustnikov. Upnikova terjatev ni le neiztožljiva, ampak preneha. S tem postane hipoteka vsebinsko izvotljena, vpis v zemljiški knjigi je le formalne narave.

11V reviziji upnik nasprotuje odločitvi sodišč in navaja, da dikcija, da »Republika Slovenija ne odgovarja za zapustnikove dolgove« še ne pomeni, da obveznosti prenehajo, ampak obstajajo še naprej, kot naturalne obligacije. S tem tudi hipoteka obstaja še naprej; upnik lahko predlaga le unovčitev hipoteke v izvršilnem postopku. Zakonsko (v Obligacijskem zakoniku ali drugem zakonu) ni predvideno, da terjatev v obravnavanem primeru preneha. Prav tako terjatev ne preneha vedno s smrtjo dolžnika. Sklicuje se na pravno teorijo. Sodišče ni bilo pristojno odločati o (ne)veljavnosti hipoteke, saj je le ta vpisana v zemljiško knjigo in je izvršilno sodišče nanjo vezano. Pri prehodu zapuščine na državo gre za dedovanje sui generis, pri čemer ne gre za zagotovitev koristi državi, ampak varstvo javne koristi. Stališče, kot sta ga sprejeli sodišči, je ustavno sporno, saj pomeni obogatitev Republike Slovenije na račun hipotekarnega upnika in zagotovitev njene koristi, hkrati pa je v nasprotju z javnim interesom, ki je tudi v tem, da upniki pridejo do poplačila svojih terjatev. Hipoteko je tako po njegovem mnenju še vedno mogoče unovčiti.

12Dolžnica v odgovoru na revizijo navaja, da je pravilno stališče sodišč nižjih stopenj. Upnik mora biti aktiven, ker ni bil in je bil seznanjen s posledicami, rok za prijavo in sprožitev stečajnega postopka pa je prekluzivne narave, je njegova terjatev prenehala, s tem pa tudi hipoteka (ki je akcesorne narave).

Dosedanja ureditev prehoda zapuščine na državo

13V preteklih letih je na področju dednega in stečajnega prava prišlo do večjih sprememb pri ureditvi prehoda in odgovornosti za dolgove zapustnika v primeru zapuščine brez dediča.² Ker se je pogosteje zgodilo, da so se dediči svoji dedni pravici iz razloga prezadolženosti zapuščine odpovedali in s tem državo močno finančno obremenili,³ je zakonodajalec sprejel novelo ZFPPIPP-E, ki je začela veljati 15. 6. 2013. Po tej ureditvi se je lahko država odrekla pravici prevzemu zapuščine brez dedičev in prehod zapuščine nanjo ni bil več avtomatski, kot do sedaj. Uvedena je bila možnost stečaja zapuščine brez dedičev. Če je država v ustreznem prekluzivnem roku na poziv sodišča podala izjavo o odklonitvi zapuščine, zapuščine nikoli ni prevzela, ampak je zapuščina z učinkom ex tunc prešla v stečajno maso. Če pa ni ustrezno reagirala je veljalo, da je zapuščino prevzela⁴, s tem pa je tudi odgovarjala za dolgove zapustnika po splošnem pravilu, do višine vrednosti zapuščine, a tako s svojim kot s prevzetim premoženjem. V obeh primerih pravice upnikov zapuščine niso bile v ničemer prizadete, saj so lahko svoje pravice uveljavljali v razmerju do države ali pa v stečaju zapuščine.⁵

14Zakonodajalec je v Predlogu ZD-C⁶ pojasnil, da je bila slabost prejšnjih ureditev, da se dedovanje uvede s trenutkom smrti zapustnika, do zaključka zapuščinskega postopka pa lahko preteče več let, kar pomeni, da se lahko dejansko stanje, predvsem zapustnikovih premičnin, navedenih v smrtovnici, močno razlikuje od dejanskega stanja glede teh predmetov v trenutku, ko sodišče izda zapuščinski sklep. V času, ki mine od uvedbe dedovanja do konca zapuščinskega postopka, je namreč po navadi veliko predmetov odtujenih oziroma prodanih, denar zapustnika pa dvignjen z njegovega bančnega računa, zato Republika Slovenija s tem zapustnikovim premoženjem, čeprav je formalno njegova lastnica, ne more razpolagati. Posledica tega naj bi bilo oškodovanje državnega proračuna, saj Republika Slovenija še vedno odgovarja za zapustnikove dolgove do višine podedovanega (ne le prevzetega) premoženja.

Odločitev o reviziji

15Revizija ni utemeljena.

16Glede na revizijske ugovore upnika Vrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je vprašanje, ali je terjatev upnika zoper dolžnika izterljiva, dopusten ugovorni razlog v izvršilnem postopku (12. točka 55. člena ZIZ⁷).

17Po prejšnji ureditvi upniki niso imeli nobene vloge pri odločanju o usodi zapuščine brez dedičev. Z novelo ZD-C pa se je odločanje o tem preneslo izključno na upnike. Po ZD-C je glede na 9., 142.a in 142b. člen ZD ključno, da sodišče po smrti zapustnika zapuščine brez dedičev objavi oklic s predpisano vsebino, o tem obvesti Republiko Slovenijo in (ne)znane upnike. Le ti morajo v roku, ki je glede na dikcijo 142.b člena ZD po stališču Vrhovnega sodišča prekluzivne narave⁸, zahtevati, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev ter vložiti predlog za začetek njenega stečaja. Če tega ne storijo, postane zapuščina lastnina Republike Slovenije in ta ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Vse predpisano je bilo v obravnavani zadevi, kot izhaja iz 6. točke tega sklepa, storjeno, ker upnik ni sprožil stečajnega postopka, je zapuščina prešla na državo.

18Po mnenju Vrhovnega sodišča so ta določila ZD povsem jasna. Zakon jasno določa, kako mora upnik ukrepati in kaj se zgodi, če ne. Zato tudi po stališču Vrhovnega sodišča upniki s tem, ko ne postopajo kot je predpisano, izgubijo pravico od države terjati poplačilo svoje terjatve. Z vidika jasnosti je Vrhovno sodišče torej presodilo, da omenjene določbe ne kršijo 2. člena Ustave.⁹

19Hipoteka je kot stvarna pravica absolutna in jo je mogoče uveljavljati zoper vsakogar¹⁰, kar bi lahko govorilo v prid temu, da je mogoče hipoteko unovčiti tudi po prenosu zapuščine na državo. A Vrhovno sodišče ne glede na navedeno ne vidi razloga, da bi se glede na 9. člen ZD hipotekarne upnike obravnavalo drugače kot druge »navadne« upnike. Zakon jasno določa, da če postane zapuščina lastnina Republike Slovenije na podlagi 9. člena tega zakona, Republika Slovenija ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Hipotekarni upnik v obravnavanem primeru skuša doseči ravno to, poplačilo svojega dolga od Republike Slovenije, čeprav le z unovčitvijo hipoteke v izvršilnem postopku. Po stališču Vrhovnega sodišča je zakon s tem izključil odgovornost države za prav vse zapustnikove dolgove, torej tudi tiste, zavarovane s hipoteko.¹¹ Gramatikalna razlaga prvega odstavka 142a. člena ZD ne pušča dileme, za drugačno razlago pa tudi ne obstaja drug razumen razlog. ZD je specialno izključil določbe SPZ za opisane primere. Ob takšni dikciji zakona je tudi odveč nadaljnje razlogovanje, ali je hipoteka (in terjatev sama, saj je hipoteka akcesorne narave) prenehala, ali pa še vedno obstaja.

20Dejstvo, da je hipoteka še vedno vknjižena v zemljiško knjigo, po presoji Vrhovnega sodišča ne pomeni, da je zavarovana terjatev zoper državo zaradi tega še vedno izterljiva. Vknjižena hipoteka je glede na zgoraj navedeno izvotljena in ne služi več svojemu namenu.

21Po stališču Vrhovnega sodišča je ratio nove ureditve v tem, da se države, kot je navedeno v Poročevalcu DZ, s samimi postopki poplačil upnikov ne oškoduje, hkrati pa se da aktivna vloga tistim, ki jim je najbolj v interesu, da se poplačajo – upnikom samim. Tudi to je v javnem interesu, hkrati pa imajo upniki pod zakonsko določenimi pogoji možnost unovčiti svoje terjatve. Da bi bil ta postopek pretirano obremenjujoč revident niti ne zatrjuje. S tem Vrhovno sodišče (z vidika v reviziji izpostavljenih argumentov) ureditve ne vidi kot protiustavne.

22Odgovor na izpostavljeno vprašanje je, da upnik glede na prvi odstavek 142a. člena ZD od Republike Slovenije glede na okoliščine zadeve svoje s hipoteko zavarovane terjatve ne more izterjati.

23Vrhovno sodišče je na podlagi navedenega revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Stroški revizijskega postopka

24Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP.

25Odločitev, da upnik sam krije svoje stroške revizijskega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) ter je zajeta z zavrnitvijo njegove revizije. Na podlagi navedenih določb pa mora upnik stroške odgovora na revizijo povrniti dolžnici. Višina teh je odmerjena v skladu z Odvetniško tarifo in priglašenim stroškovnikom. Vrhovno sodišče je drugi dolžnici priznalo nagrado za odgovor na revizijo v višini 900 točk (tar. št. 21/3) in 2% materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife), znaša 550,80 EUR. Upnik je tako dolžan dolžnici povrniti 550,80 EUR stroškov za revizijski postopek v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Glasovanje

26Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Uradni list RS, št. 63/16.
² Nazorno kronološko spremembe zakonodaje predstavi F. Borsellino, Prezadolžena zapuščina in stečaj zapuščine (magistrsko delo), Univerza v Ljubljani, Ljubljana 2018, stran 44 in nadaljnje.
³ Glej Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP-E), str. 2013, stran 68 do 69.
⁴ Glej 4. točko drugega odstavka 417.a člena ZFPPIPP-E.
⁵ Tudi K. A. Kontraščak in U. Kupec, Aktivna vloga upnikov zapuščine brez dedičev po noveli ZD-C, Pravna praksa 49/50 (2016), str. 22 in naslednje.
⁶ Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju, EVA: 2015-2030-0018, stran 33, Poročevalec DZ 12. 2. 2016.
⁷ Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa: 12. če terjatev ni prešla na upnika oziroma če obveznost ni prešla na dolžnika.
⁸ V 4. točki tretjega odstavka 142a. člena ZD je določeno, da oklic vsebuje tudi: opozorilo, da bo zapuščina brez dedičev prešla na Republiko Slovenijo, če noben upnik ne bo pravočasno vložil zahteve za prenos te zapuščine v stečajno maso stečaja zapuščine.
⁹ Eno od načel pravne države (2. člen Ustave) zahteva, da so predpisi jasni in določni, tako da je mogoče nedvomno ugotoviti vsebino in namen norme. Zahteva po jasnosti in določnosti predpisa ne pomeni, da morajo biti predpisi taki, da jih ne bi bilo treba razlagati. Z vidika pravne varnosti, ki je eno od načel pravne države iz 2. člena Ustave, pa postane predpis sporen takrat, kadar s pomočjo pravil o razlagi pravnih norm ne moremo priti do jasne vsebine predpisa (odločba št. U-I-32/00 z dne 10. 7. 2003, Uradni list RS, št. 73/03 in OdlUS XII, 71).
¹⁰ Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) v 5. členu določa: Imetnik stvarne pravice lahko uveljavlja svojo pravico proti vsakomur.
¹¹ Enako mnenje: K. A. Kontraščak in U. Kupec, Aktivna vloga upnikov zapuščine brez dedičev po noveli ZD-C, Pravna praksa 49/50 (2016), str. 22 in naslednje.