VSL Sklep II Cp 1905/2022

Pritožbi se ugodi, izpodbijana odločba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom pod točko I izreka razveljavilo sklep z zapuščinske obravnave z dne 13. 5. 2022, da se iz zapuščine po zapustnici kot last dedinje A. A. izloči nepremičnina do 1/3 parc. št. 6 k. o. ... in se v zemljiški knjigi pri tem premoženju vpiše lastninska pravica v korist dedinje in upnice A. A. V točki II-IV izreka je izdalo sklep o dedovanju po zapustnici. Ugotovilo je, da v obseg zapuščine med drugim spada 1/3 parc. št. 6 k. o. ... (točka II izreka); za zakonite dedinje na podlagi zakona in dednih izjav razglasilo štiri zapustničine vnukinje, ki podedujejo vsaka do 1/16 zapuščine (točka III izreka); in za oporočno dedinjo na podlagi pisne oporoke z dne 13. 5. 2002 ter podanih pisnih izjav razglasilo zapustničino hčer A. A., ki podeduje preostale ¾ zapuščine. V točki IV je odredilo ustrezne zemljiškoknjižne vpise pri obravnavanih nepremičninah v korist dedinj.

2Pritožbo vlaga oporočna dedinja. Sklep in sklep o dedovanju izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga njuno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sklep pod točko I nima podlage v zakonu. Sodišče bi svoj sklep o izločitvi dela premoženja iz zapuščine lahko spremenilo, preklicalo ali razveljavilo le, če s tem ne bi bile prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. Z razveljavitvijo sklepa celo brez pritožbe je odvzelo pravico pritožnici, ki ji jo je s prvotnim sklepom pravilno priznalo. Kršitev prvega odstavka 173. člena ZD¹ je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe ter prizadela ustavne in konvencijske pravice pritožnice. Enako velja za izpodbijani sklep o dedovanju. Pritožnici je bila izločitvena pravica s strani obeh sodedičev (tukajšnje zapustnice in njenega sina B. B. – pravnega prednika tukajšnjih nujnih dedinj) priznana v zapuščinskem postopku D 136/96. Sklenjen je bil dedni dogovor in v celoti povzet v pravnomočni sklep o dedovanju z dne 22. 10. 1997. Sporazum o delitvi zapuščine, v njem vsebovani Sporazum o odpovedi dedovanju oziroma izjava pravnega prednika sedanjih nujnih dedinj o priznanju lastninske pravice A. A. ima naravo sodne poravnave ter enake učinke kot sodna odločba. Sodna poravnava velja, veže tukajšnje zapuščinsko sodišče in stranke v tem zapuščinskem postopku. Izpodbijati jo je mogoče le na podlagi tožbe v pravdnem postopku. Tukajšnje zapuščinsko sodišče brez ustrezne odločitve v pravdi ne more samo šteti posameznih določb dednega dogovora – sodne poravnave za nične. Po ustaljeni sodni praksi ima dedni dogovor pravno naravo sodne poravnave, je izvršljiv in ga je mogoče izpodbijati le z v zakonu predvidenimi pravnimi sredstvi. Tudi pravnomočne sodbe, ki vsebujejo napačne ali nezakonite odločitve sodišča, so veljavne in jih v drugem sodnem postopku sodišče ne more šteti za nične. Roki za izpodbijanje sodne poravnave so že potekli.

3Nujne dedinje so odgovorile na pritožbo. Predlagajo, da jo višje sodišče zavrne in v celoti potrdi izpodbijana sklepa.

4Pritožba je utemeljena.

5Po pravnomočno zaključenih pravdah zaradi izpodbijanja veljavnosti oporoke in ugotovitve vrednosti terjatev oporočne dedinje je sodišče na zapuščinski obravnavi 13. 5. 2022 ugotovilo, da v obseg zapuščine med drugim sodi 1/3 nepremičnine parc. št. 6 k. o. ... Oporočna dedinja je podala izločitveni zahtevek. Na podlagi predloženega dednega dogovora, povzetega v pravnomočnem sklepu o dedovanju D 136/96 z dne 22. 10. 1997, je trdila, da je to premoženje njena last. Še pred izjavo nujnih dedinj o izločitvenem zahtevku je sodišče naznanilo sklep, da se navedeno premoženje izloči iz zapuščine. Hkrati je nujnim dedinjam odobrilo rok za izjavo o izločitvenem zahtevku. Nujne dedinje so izločitvenemu zahtevku nasprotovale. Trdile so, da dedni dogovor, na katerega se opira oporočna dedinja, v delu, ki se nanaša na delež do 1/3 nepremičnine na parc. št. 6 k. o. ..., pravno ni upošteven, ker ni bil sklenjen v obliki notarskega zapisa. Sodišče je sledilo njihovemu naziranju in z izpodbijanim sklepom najprej spremenilo sklep, sprejet na zapuščinski obravnavi, o izločitvi tega premoženja iz zapuščine, nato pa v sklepu o dedovanju ugotovilo, da slednje spada v zapuščino. Pritožbi je treba pritrditi, da sta oba sklepa napačna.

6V zapuščinskem postopku je redno pravno sredstvo pritožba. Vložiti jo je mogoče zoper vse odločbe zapuščinskega sodišča, za katere zakon izrecno ne določa, da ni posebne pritožbe. Posebnost pritožbe v zapuščinskem postopku je, da o njej lahko odloči že sodišče prve stopnje, ki je sklep izdalo. Z novim sklepom lahko svoj prejšnji sklep spremeni ali ga prekliče, vendar le, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep (prvi odstavek 173. člena ZD). V obravnavanem primeru ni bilo pogojev za uporabo prvega odstavka 173. člena ZD. O obsegu zapuščine je sodišče znova odločalo brez pritožbe dedičev in z novim sklepom poseglo v pravice pritožnice.

7Izpodbijani sklep o dedovanju je izdan preuranjeno in v nasprotju z 214. in 212. členom ZD.

8Sklep o dedovanju je deklaratorna meritorna odločba, s katero se zapuščinska obravnava zaključi. Njegova bistvena vsebina je ugotovitev dedičev, drugih dednopravnih učinkov zapustnikove smrti in tudi ugotovitev obsega zapuščine. Da zapuščinsko sodišče lahko izda sklep o dedovanju, mora najprej ugotoviti niz dejstev in pravnih razmerij, ki imajo v razmerju do končne odločbe – sklepa o dedovanju – značaj predhodnega vprašanja. Če so odgovori nanje sporni zaradi spornih dejstev in v določenih primerih tudi o uporabi prava, zapuščinski sodnik predhodnih vprašanj ne more rešiti sam. Zapuščinski postopek mora prekiniti in stranke napotiti na pravdo ali upravni postopek.

9Spor o tem, ali določeno premoženje spada v zapuščino ali ne, je dejansko spor o tem, ali je bil zapustnik lastnik tega premoženja ali ne. Prav o tem je v obravnavani zadevi spor med dediči. Obravnavano premoženje je namreč formalno last zapustnice, oporočna dedinja pa uveljavlja, da je na njem pridobila lastninsko pravico na podlagi dednega dogovora oziroma sodne poravnave. Sporov, ki se nanašajo na sestavo zapuščine in na izločitev dela premoženja iz zapuščine, zapuščinsko sodišče nikoli ne sme reševati samo, ne glede na to, ali gre za spor o dejstvih ali za spor o uporabi prava ali o obojem (212. člen ZD). Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, mora vselej prekiniti zapuščinsko obravnavo in dediče, katerih pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo.

10Zaradi napačne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje o obsegu zapuščine neugotovljeno, to pa je narekovalo razveljavitev obeh sklepov in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP² v zvezi s 163. členom ZD). V pritožbenem postopku se ugotovljenih kršitev in napak ne da odpraviti, saj mora vsa relevantna dejstva za izdajo sklepa o dedovanju ugotoviti zapuščinsko sodišče z dediči v okviru zapuščinske obravnave in ne šele pritožbeno sodišče, saj bi bilo na ta način prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe. V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje upošteva navodila o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi dedičev na pravdo.

¹ Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976 s spremembami.
² Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999.