UPRS Sodba II U 416/2019-18

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Potek upravnega postopka

1Upravna enota Ljutomer je z odločbo št. 330-225/2019-15 z dne 13. 3. 2019 odločila, da se odobri pravni posel, sklenjen med A. A., kot prodajalcem, in B. B., kot kupcem, katerega predmet je del zemljišča, identificiranega s parc. št. 641, vpisanega v k. o. ... (1. točka izreka). Del zemljišča, identiciranega s parc. št. 641, vpisanega v k. o. ..., je z občinskim prostorskim načrtom opredeljen kot stavbno zemljišče in ni predmet tega postopka. Sporazumno dogovorjena cena za zemljišče je 9.500,00 EUR (2. točka izreka). Pod 3. točko izreka je za navedeno nepremičnino odločeno, da se ne odobri pravni posel, sklenjen med A. A., kot prodajalcem, in C. C., kot kupovalko, pod 4. točko izreka pa, da se ne odobri pravni posel, sklenjen med A. A., kot prodajalcem, in Č. Č. (v nadaljevanju: tožnikom), kot kupcem. Posebni stroški postopka pri izdaji te odločbe niso nastali (5. točka izreka odločbe).

2Zoper prvostopenjsko odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s sklepom št. 33008-77/2019/4 z dne 20. 6. 2019, kot prepozno, zavrglo.

3Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožniku prvostopenjska odločba vročena dne 29. 3. 2019 (t. i. fikcija vročitve), zaradi česar je 15-dnevni pritožbeni rok začel teči dne 30. 3. 2019, zadnji dan pritožbenega roka pa se je iztekel dne 13. 4. 2019. Ker je iz poštnega žiga o oddaji priporočene pošiljke s pritožbo razvidno, da je bila ta oddana na pošto dne 16. 4. 2019, je tožnik zamudil rok, torej je pritožba prepozna.

Tožbene navedbe

4Tožnik v tožbi navaja, da datum prejema odločbe v izpodbijanem sklepu ni točen. Pismonoša mu je vročil odločbo neposredno dne 1. 4. 2019, s čimer je anuliral vročitev, ki naj bi bila opravljena tako, da je ali naj bi pismonoša v poštnem nabiralniku tožnika pustil obvestilo o priporočeni pošiljki. Ali je pismonoša to okoliščino zapisal v svoje uradne dokumente, mu je neuradno sicer znano, vendar pa uradni dokument o tem ne obstoji. Datum 1. 4. 2019 si je zapisal na kuverto Upravne enote Ljutomer in je tako vložil pritožbo dne 16. 4. 2019, kar je po njegovem mnenju pravočasno oziroma znotraj pritožbenega roka.

5Tožnik predlaga, da sodišče ugotovi nezakonitost izpodbijanega sklepa in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

Navedbe tožene stranke

6Tožena stranka je dne 18. 9. 2019 predložila upravni spis in v odgovoru na tožbo prerekala vse tožbene navedbe, kot neutemeljene, iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Po mnenju tožene stranke so neutemeljene in neupoštevne navedbe tožnika, da mu je poštar pošiljko vročil dne 1. 4. 2019, saj iz sporočila o prispelem pismu oziroma povratnice izhaja, da je bila pošiljka tega dne vložena v hišni predalčnik. Predlaga, da sodišče tožbo, kot neutemeljeno, zavrne.

Druge navedbe

7Tožnik v pripravljalni vlogi prereka neskladne navedbe tožene stranke in navaja, da tožena stranka pravzaprav priznava, da mu je bila pošiljka vročena dne 1. 4. 2019, ko je pismonoša vrgel v hišni predalčnik sporočilo o prispelem pismu, kar potrjuje tožbene navedbe. Obenem priglaša tudi stroške postopka.

K točki I izreka:

8Tožba ni utemeljena.

9V skladu s prvim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, vročajo v fizični obliki osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Če se vročitev ne da opraviti, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja, in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše (tretji odstavek 87. člena ZUP). Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Pisno sporočilo mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja (četrti odstavek 87. člena ZUP).

10Iz sporočila o prispelem pismu, ki se nanaša na vročitev prvostopenjske odločbe in ki se nahaja v upravnem spisu, je razvidno, da je pismonoša dne 14. 3. 2019 v hišnem predalčniku na naslovu tožnika pustil sporočilo, kje se pismo nahaja, in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Petnajstdnevni rok za prevzem pisma - izpodbijane odločbe na pošti je začel teči naslednji dan po opravljenem poskusu vročitve na tožnikovem naslovu, t. j. dne 15. 3. 2019, in se je iztekel dne 29. 3. 2019.

11Sodišče pojasnjuje, da je bila pošiljka resda vložena v hišni predalčnik dne 1. 4. 2019 (kar je zabeleženo tudi na sporočilu o prispelem pismu), po preteku 15-dnevnega roka za prevzem pošiljke, vendar to na potek roka ne vpliva. Prav tako ne držijo tožbene navedbe, da sam prejem odločbe, v primeru, ko je bil naslovnik predhodno že obveščen o prispelem pismu, anulira način vročanja po četrtem odstavku 87. člena ZUP. V primeru vročitve pisanja s fikcijo je za ugotovitev datuma vročitve bistven podatek, kdaj je bilo stranki v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošti, kar je bilo v konkretnem primeru dne 14. 3. 2019. Že zakonsko besedilo četrtega odstavka 87. člena ZUP oziroma besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže na to, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan. Iz določbe 87. člena ZUP je tudi razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke (torej po poteku petnajstih dni). Na podlagi citiranih zakonskih določb zato datum, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen.¹

12Naslednji dan po opravljeni vročitvi, torej dne 30. 3. 2019, je začel teči 15-dnevni rok za vložitev pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo, ki se je iztekel dne 13. 4. 2019. Ker je bila zadnji dan roka sobota, ko se pri organu, pri katerem je bilo treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se je rok, skladno z drugim odstavkom 101. člena ZUP, iztekel s pretekom prvega prihodnjega delovnika, t. j. v ponedeljek, dne 15. 4. 2019. Sodišče še pripominja, da je tožena stranka v izpodbijanem sklepu sicer napačno navedla, da se je rok iztekel dne 13. 4. 2019, kar pa ni vplivalo na samo odločitev.

13Kot je razvidno iz kopije kuverte v upravnem spisu in kot navaja tudi tožnik, je bila pritožba vložena dne 16. 4. 2019 s priporočeno poštno pošiljko, in sicer neposredno pri toženi stranki.

14Sodišče tako ugotavlja, da je bila pritožba vložena dne 16. 4. 2019, kar je po poteku zakonskega 15-dnevnega pritožbenega roka, ki se je iztekel dne 15. 4. 2019, in je bila torej vložena prepozno. Tožena stranka je zato pravilno in zakonito odločila, ko je pritožbo, kot prepozno, zavrgla.

15Sodišče je, skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, in sicer samo dejstvo, da je bila pošiljka, v kateri se je nahajala izpodbijana odločba, v hišni predalčnik vložena dne 1. 4. 2019, med tožnikom in toženo stranko ni bilo sporno. Na tem mestu sodišče še pojasnjuje, da je vročilnica javna listina (prvi odstavek 169. člena ZUP v zvezi s 97. členom ZUP), kar pomeni, da zapisano na njej velja kot dokaz, pri tem pa tožnik ni niti zatrjeval niti izkazal, da mu obvestilo o prispelem pismu dne 14. 3. 2019 ne bi bilo puščeno v hišnem predalčniku oziroma da s tem obvestilom ne bi bil seznanjen, zaradi česar je sodišče štelo, da navedeno dejstvo med strankama ni sporno. Da je bil naslovnik dne 14. 3. 2019 obveščen o prispelem pismu, pa nenazadnje izhaja tudi iz kopije ovojnice pošiljke, v kateri se je nahajala izpodbijana odločba, ki jo je predložil tožnik (priloga A4). Za odločitev v predmetni zadevi pa prav tako ni odločilno, ali je bilo pisanje dne 1. 4. 2019 puščeno v tožnikovem hišnem predalčniku ali mu je bilo morebiti izročeno osebno s strani poštarja, saj, kot obrazloženo, navedeno ne vpliva na tek roka oziroma na pravilnost vročitve.

16Glede na vse navedeno, sodišče zaključuje, da tožba ni utemeljena in jo je zato, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo.

K točki II izreka:

17Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

¹ prim. sklepi Vrhovnega sodišča RS I Up 66/2019 z dne 4. 9. 2019, Up 69/2019 z dne 26. 11. 2019, sklepi Upravnega sodišča RS II U 354/2019 z dne 11. 3. 2020, II U 500/2019 z dne 14. 2. 2020, II U 459/2019 z dne 16. 6. 2021 in drugi.