VSRS Sklep Uv 18/2022

I. Vrhovno sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje o pritožbi zoper odločbo Državne volilne komisije, št. 041-135/2022-31-ZAV z dne 3. 11. 2022.

II. Zadeva se odstopi Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

1Državna volilna komisija (v nadaljevanju DVK) je v postopku preizkusa zakonitosti vloženega seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo za volitve članov državnega sveta – predstavnika za področje socialnega varstva, 3. 11. 2022 izdala odločbo št. 041-135/2022-31-ZAV, s katero je zavrnila celoten seznam izvoljenih predstavnikov. Kot razlog za zavrnitev je navedla, da seznam ni bil določen v skladu z zakonom, saj korespondenčna seja skupščine, na kateri so delegati glasovali o predstavnikih – elektorjih, ni bila sklepčna. Na podlagi 12. člena Poslovnika o delu skupščine (v nadaljevanju Poslovnik) in na podlagi 14. člena Statuta Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je skupščina sklepčna, kadar je na seji prisotnih več kot polovica delegatov (en član ima lahko več delegatov) in sprejema odločitve z večino prisotnih delegatov. Iz zapisnika korespondenčne seje pa izhaja, da je glasovalo le 36 delegatov od 111 delegatov.

2Predlagatelj (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo in smiselno uveljavlja vse pritožbene razloge. Uveljavlja, da bi morala DVK potrditi seznam izvoljenih predstavnikov. Navaja, da 12. člen Poslovnika določa, da se sklepčnost ugotavlja glede na dejansko udeležbo delegatov na seji. DVK je torej nepravilno razlagala določbe Poslovnika ter na tej podlagi tudi nepravilno ugotovila dejansko stanje. Poleg tega pritožnik navaja, da bi ga lahko DVK pozvala na dopolnitev dokumentacije z zapisnikom iz katerega bi izhajala potrditev sklepov 5. korespondenčne seje skupščine.

K I. točki izreka

3Ker je predmet izpodbijane odločbe DVK odločitev o (ne)potrditvi elektorjev, Vrhovno sodišče ni pristojno za odločanje o pritožbi zoper to odločbo.

4Vrhovno sodišče v postopku volitev v Državni svet zagotavlja sodno varstvo ob primerni uporabi določb ZVDZ, kar izhaja iz 10. člena ZDSve.

5Po 105. členu ZVDZ je sodno varstvo volilne pravice pred Vrhovnim sodiščem možno zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne lista kandidatov, zoper odločbo volilne komisije iz drugega odstavka 103. člena ZVDZ¹ ter zoper odločbo DVK iz 104. člena ZVDZ.²

6Navedeno sodno varstvo pred Vrhovnim sodiščem je tako namenjeno zgolj varstvu osebne pasivne volilne pravice kandidata. Kot poudarja tudi Ustavno sodišče, pa pravno sredstvo oziroma sodno varstvo zaradi nepravilnosti v zvezi z določitvijo volilnega telesa (elektorjev) v temelju ni namenjeno varstvu osebne volilne pravice posameznega volivca, temveč je v službi kolektivnega izvrševanja volilne pravice, ki se mora odražati v verodostojnem volilnem izidu. Zato so lahko te nepravilnosti, kot vse druge nepravilnosti v volilnem postopku, razen glede zavrnitve kandidatur, predmet volilnega spora po volitvah, ki ima poudarjeno splošen in objektiven pomen.³ Po razlagi Ustavnega sodišča mora biti v primeru posrednih volitev način določitve elektorjev jasno določen s pravnimi pravili, skrb za pravilno uporabo teh pravil pa je v času volilnega postopka zaupana pristojnim volilnim organom. Odločitve volilnih organov, katerih naloga je zagotavljanje ustavnosti in zakonitosti volitev, je mogoče preveriti le v volilnem sporu po končanih volitvah po tretjem odstavku 50. člena ZDSve,⁴ v katerem je mogoče uveljavljati tudi morebitne nepravilnosti pri določanju elektorjev.⁵

7Glede na navedeno Vrhovno sodišče ni pristojno za odločanje o vloženi pritožbi zoper izpodbijano odločbo, s katero je bilo odločeno o določitvi elektorjev (predstavnikov). Pravni pouk DVK v izpodbijani odločbi o možnosti pritožbe na Vrhovno sodišče je nepravilen in kot tak pritožnikoma ne more dati več pravic, kot jima gredo po zakonu.

K II. točki izreka

8Kot je poudarilo Ustavno sodišče, je zakonodajalec volilni spor pri volitvah v Državni svet uredil v tretjem odstavku 50. člena ZDSve. Določil je, da ima zoper odločitev Državnega sveta, da se mandat ne potrdi, prizadeti pravico do pritožbe na Ustavno sodišče v petnajstih dneh od dneva odločitve. Ustavno sodišče lahko razveljavi odločitev Državnega sveta in potrdi mandat ali pa pritožbo zavrne. Prav to pa je tisti spor, v katerem se varuje aktivna volilna pravica članov poklicnih organizacij v postopku volitev v Državni svet, ko volijo svoje predstavnike v volilno telo, saj se kot navedeno odločitve volilnih organov v zvezi z določitvijo elektorjev preverjajo prav v tem volilnem sporu po končanih volitvah. Za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva navedene volilne pravice je Ustavno sodišče določilo tudi način izvršitve svoje odločbe.⁶

9Glede na navedeno je za odločanje o pritožbi, ki po vsebini uveljavlja nezakonitost odločbe DVK o določitvi elektorjev, pristojno Ustavno sodišče, zato se mu zadeva odstopi (ob uporabi 23. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu in četrtim odstavkom 105. člena ZVDZ). Glede na navedena stališča Ustavnega sodišča se sicer lahko navedena pritožba kaže kot preuranjena, vendar Vrhovno sodišče kot nepristojno sodišče ne more odločati o procesnih predpostavkah za pravno sredstvo pred Ustavnim sodiščem.

¹ Ta določa: „Volilna komisija volilne enote mora o ugovoru odločiti v postopku ugotavljanja zakonitosti list kandidatov, najpozneje v 48 urah od izteka roka za predložitev list kandidatov.“
² Ta določa: „Državna volilna komisija lahko razveljavi ali spremeni odločbo volilne komisije volilne enote, izdano v postopku potrjevanja list kandidatov, če ugotovi, da je odločba nepravilna ali nezakonita, in sicer najpozneje do dneva, določenega za objavo list kandidatov.“
³ Odločba Ustavnega sodišča, št. Up-1033/17 z dne 30. 11. 2017, 18. točka obrazložitve.
⁴ Tako izrecno tudi odločba Ustavnega sodišča, št. U-I-349/18, Mp-1/18, Mp-2/18 z dne 29. 11. 2018.
⁵ Odločba Ustavnega sodišča, št. Up-1033/17, 20. točka obrazložitve.
⁶ Glej odločbo, št. U-I-349/18, Mp-1/18, Mp-2/18 z dne 11. 5. 2018.