VSM Sklep V Kp 18236/2019-140

Pritožba zagovornika obdolžene A. A. se zavrže kot nedovoljena.

1Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je z uvodoma navedenim sklepom kot neutemeljen zavrnilo predlog za izločitev nedovoljenih dokazov, ki ga je dne 31. 5. 2022 podal obdolženkin zagovornik.

2Zoper sklep se je pritožil obdolženkin zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zaradi napačne uporabe materialnega zakona, zaradi kršitev ustavnih pravic in svoboščin iz 22., 25., 27., 28. in 29. člena Ustave ter zaradi kršitev 6. in 7. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin s protokoli. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep spremeni in odloči, da se predlagani dokazi izločijo.

3Pritožba ni dovoljena.

4Iz podatkov spisa je razvidno, da je predsednica senata po razveljavitvi prvostopenjske sodbe z dne 25. 5. 2021 in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (VSM sklep II Kp 18236/2019 z dne 14. 10. 2021) v ponovljenem sojenju vnovič razpisala predobravnavni narok, kar pa je v nasprotju z določbami Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Predobravnavni narok je namreč nova faza kazenskega postopka po pravnomočnosti obtožnice in pred glavno obravnavo, ki je bila uvedena z novelo ZKP-K ter je v rednem kazenskem postopku obvezna in v skrajšanem kazenskem postopku fakultativna faza postopka. Temeljni namen predobravnavnega naroka je, da se obdolženi na njem izjavi o krivdi ter predlaga izločitev predsednika senata, izločitev dokazov in dokaze, ki naj se izvedejo na glavni obravnavi in poda druge procesne predloge. Ker gre pri predobravnavnem naroku za fazo kazenskega postopka, ki je namenjena razjasnitvi določenih dejanskih in pravnih vprašanj pred začetkom glavne obravnave, sodišče predobravnavnega naroka ne more ponovno razpisovati, ko je ta enkrat že bil opravljen in je glavna obravnava že bila začeta. Večkratno ponavljanje procesne situacije, v kateri bi se obdolženi moral izjaviti o svoji krivdi, lahko iz vidika privilegija zoper samoobtožbo (29. člen Ustave Republike Slovenije) pomeni ustavno nedopusten pritisk na obdolženega. Kazenski postopek je tako dopustno vračati v predhodne faze samo, kadar to zakon dovoljuje izrecno, medtem ko ZKP ponovnega razpisa in izvedbe predobravnavnega naroka ne predvideva. Glede na navedeno procesno situacijo je tako zaključiti, da pritožba zoper sklep o (ne)izločitvi dokazov v tej fazi postopka, ko bi se v okviru ponovljenega sojenja pred sodiščem prve stopnje morala odvijati glavna obravnava in ne ponovno predobravnavni narok, ni dovoljena. Po določbi četrtega odstavka 340. člena ZKP se sme namreč sklep, izdan pred koncem dokaznega postopka in s katerim je bilo odločeno o (ne)izločitvi zapisnikov in drugih dokazov, izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo. Ob takšni ugotovitvi se zato pritožbeno sodišče z vsebinsko presojo navedb zagovornika ni ukvarjalo.

5Po obrazloženem pritožbeno sodišče dodaja, da sicer ni prezrlo pravnega pouka navedenega v izpodbijanem sklepu, vendar je le-ta, upoštevaje že obrazloženo, napačen in zato pritožniku ne daje pravice do pravnega sredstva.

6Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.