VSM Sklep I Ip 765/2022

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo dolžničinemu ugovoru, razveljavilo sklep o izvršbi in zavrnilo upnikov predlog za izvršbo (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi predloga dolžnika (pravilno: upnika) z dne 29. 7. 2022 in 1. 8. 2022 (II. točka izreka) ter upniku naložilo, da dolžnici povrne 183,60 EUR stroškov (III. točka izreka).

2Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati fikcije vročitve ugovora v odgovor dne 26. 7. 2022, saj ni prejel pisanja, kar pa ni bilo po njegovi krivdi, saj je bil ustrezno aktiven. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh okoliščin, zlasti ne, da je storil po prejemu obvestila o prispeli sodni pošiljki vse, da bi pošiljko lahko prevzel. Pojasnjuje, da je bil odsoten od 9. 7. do 28. 7. 2022, zato prispele pošiljke ni mogel dvigniti, pošiljka pa mu tudi ni bila puščena v nabiralniku, ampak vrnjena sodišču. Takoj, ko je mogel, je sodišče pozval, da mu pošiljko ponovno pošlje. Domneva, da mu pošiljka ni bila puščena v nabiralniku, ker je bil ta poln. Pričakoval je ponovno pošiljanje s strani sodišča po sodnih počitnicah. Upnik svoje odsotnosti v dopisu sodišču ni utemeljil, ker dopusta ni preživljal organizirano, ampak kot rehabilitacijo po zaključenem zdravljenju. Meni, da mu je sodišče prve stopnje odvzelo možnost, da se seznani z ugovorom in nanj odgovori, s čimer mu je bila kršena pravica do izjave. Sodišče prve stopnje je posledično upoštevalo le navedbe dolžnice, da je obveznost prenehala zaradi spremembe lastništva. Upnik ni mogel pojasniti, da bi spremembo lastništva dolžnica morala uveljavljati v postopku nastanka izvršilnega naslova, saj je novo lastništvo začelo učinkovati 16. 4. 2014, sodba, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi, pa je postala pravnomočna 30. 7. 2015. Navaja še, da dolžnica upniku še vedno ni izplačala odškodnine zaradi razlastitve. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3Dolžnica v odgovoru na pritožbo soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, pojasnjuje, da je upnik že v preteklosti neutemeljeno sprožal postopke, da mu je dolžnica že leta 2015 bila pripravljena izplačati odškodnino, sedaj pa je postopek določitve odškodnine v sklepni fazi. Opozarja, da upnik svoje odsotnosti ni izkazal. Priglaša strošek odgovora.

4Pritožba je utemeljena.

5V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje upniku vročilo ugovor dolžnika na podlagi fikcije vročitve dne 26. 7. 2022 (četrti odstavek 142. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Upnik je prejel obvestilo o prispelem sodnem pisanju, čemur pritrjuje tudi v pritožbi, in v 15 dnevnem roku pisanja na pošti ni dvignil. Vendar vročevalec po preteku navedenega roka ni pustil ugovora v dolžnikovem hišnem predalčniku, ker ta ni bil uporaben, ampak se je sodno pisanje vrnilo sodišču, kot izhaja iz vročilnice v obravnavani zadevi.

6Iz pravice do izjave (22. člen Ustave RS – v nadaljevanju URS) izhaja, da mora imeti stranka realno in učinkovito možnost, da se seznani s procesnim gradivom, zato so fiktivne vročitve možne le izjemoma. Vročitev je sicer mogoče opraviti tako, da se pisanje pusti v nabiralniku (v primeru, da je stanovalec odsoten ali pa vročevalcu ne odpre), saj je v takšnem primeru utemeljena dovolj velika stopnja verjetnosti, da se bo naslovnik (ko pride domov) s pisanjem seznanil.¹ Posebna pozornost sodišča pa mora biti podana, ko te možnosti stranka nima, ker se je sodno pisanje vrnilo sodišču.

7Čeprav je taka vročitev opravljena v skladu z zakonom, je sodišče druge stopnje moralo presojati glede upnikove ustavne pravice do informacije, ki je del pravice do izjave, tudi nadaljnja ravnanja sodišča prve stopnje v postopku. Upnik se je namreč obrnil na sodišče prve stopnje z vlogama z dne 29. 7. 2022 in 1. 8. 2022, v katerih je prosil, da bi mu sodišče ponovno poslalo ugovor, ker je bil odsoten, vendar se sodišče prve stopnje ni odzvalo, čeprav je še tekel rok za odgovor na ugovor. Ker se je rok iztekel šele dne 23. 8. 2022, bi lahko upnik pravočasno podal odgovor, če bi se z ugovorom lahko dejansko seznanil.

8V obravnavani zadevi se je bilo sodišče prve stopnje dolžno glede na poseben način vročitve, kjer upnik ni imel neposredne možnosti, da se seznani z ugovorom po izteku 15 dnevnega roka za dvig pisanja, pravočasno opredeliti do prošnje upnika tako, da bi ta lahko učinkovito sodeloval v postopku. Do prošnje se je sodišče prve stopnje opredelilo zavrnilno šele v izpodbijanem sklepu, kar pa je bilo prepozno. Sodišče prve stopnje je kršilo upnikovo pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, 22. člen URS), ko v pojasnjeni posebni situaciji po fikciji vročitve na njegovo pisno prošnjo ni poslalo prepisa dolžnikovega ugovora, niti mu ni pravočasno odgovorilo, da tega ne bo storilo in ga hkrati kot laika brez pooblaščenca opozorilo na procesno pravico do vpogleda v spis (12. in 150. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Sodišče prve stopnje je zanemarilo pozitivni vidik pravice do izjave, ki je v tem, da mora biti sodišče ustrezno aktivno pri omogočanju strankam, da učinkovito sodelujejo v postopku, zato v komunikaciji s strankami ne sme ostati pasivno. V izvršilnem postopku je poudarjeno načelo pisnosti (prvi odstavek 29. člena ZIZ) in upnik nima možnosti, da na naroku poda svoje navedbe o dejstvih in pravna stališča, saj ta ni obvezen (29.a člen ZIZ), pri čemer mora upnik odgovoriti pisno na ugovor, če želi preprečiti učinkovanje domneve resničnosti dejstev, navedenih v ugovoru (prvi odstavek 58. člena ZIZ). Pravočasna pisna komunikacija je v izvršilnem postopku po pojasnjenem bistvena, čemur ustreza obveznost sodišča, da se pravočasno opredeli do pisnih vlog strank. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja, ki obsega tudi pravico do izjave, je velikega pomena, da stranka lahko spozna, da se je sodišče z njenimi relevantnimi navedbami, predlogi, pripombami in stališči seznanilo ter jih obravnavalo.² Upnik je po pojasnjenem upravičeno pričakoval, da bo sodišče prve stopnje na njegovo prošnjo odgovorilo še v času teka roka za odgovor na ugovor.

10Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi, razveljavilo izpodbijani sklep in sodišču prve stopnje zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), da odpravi navedeno kršitev ustavnega procesnega jamstva pravice do izjave.

11V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dati upniku možnost, da se glede na podano prošnjo seznani z ugovorom in nanj odgovori, šele nato pa bo ponovno odločilo o ugovoru.

12Sodišče druge stopnje še odgovarja na pritožbo, da izvršilno sodišče upošteva časovne meje pravnomočnosti sodbe kot izvršilnega naslova glede na v uvodu sodbe naveden trenutek opravljene glavne obravnave in ne šele glede na trenutek nastopa pravnomočnosti.³ Izvršilno sodišče po pojasnjenem lahko upošteva ugovorni razlog prenehanja obveznosti v zvezi z dejstvi, ki so nastala časovno po glavni obravnavi.

13Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

¹ Galič, A. v: eKURS 2011. Komentar Ustave Republike Slovenije, dopolnitev - A. Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana, 2011. Komentar 22. člena, 9. točka. URL: https://e-kurs.si/komentar/pravica-do-informacije/
² Več o tem Galič, A. v: eKURS 2011. Komentar Ustave Republike Slovenije, dopolnitev - A. Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana, 2011. Komentar 22. člena, 38. točka. URL: https://e-kurs.si/komentar/obveznost-sodisca-do-seznanitve-proucitve-in-opredelitve/
³ Časovne meje pravnomočnosti določajo trenutek, na katerega se nanaša pravnomočnost, kar moramo ločiti od vprašanja, kdaj postane sodba pravnomočna. Več o tem Galič, A. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem. Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2009, 3. knjiga, str. 168.