VSL Sodba in sklep I Cp 1435/2022

I. Pritožbi se delno ugodi in se

- sklep spremeni tako, da se sprememba tožbe z dne 5. 5. 2022 dopusti,

- sodba razveljavi glede odločitve o pravdnih stroških

ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

V ostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Tožeča stranka, ki je izključna lastnica nepremičnin parc. št. 000/34, 000/26 in 000/27, k. o. ..., od toženca kot (nekdanjega) zakupnika teh nepremičnin zahteva njihovo izročitev v posest. Z drugo pripravljalno vlogo z dne 5. 5. 2022 je tožeča stranka spremenila tožbo tako, da je poleg prvotnega tožbenega zahtevka na izročitev nepremičnin v posest uveljavljala še zahtevek za prepoved vznemirjanja lastninske pravice.

2Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se sprememba tožbe z dne 5. 5. 2022 ne dopusti. Tožbeni zahtevek za izročitev nepremičnin v posest je zavrnilo ter tožeči stranki naložilo v plačilo 746,64 EUR stroškov pravdnega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Pritožbo vlaga tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da spremeni izpodbijano odločitev tako, da dovoli spremembo tožbe in nato samo odloči o celotni zadevi. Podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da je sodišče prve stopnje na prvem naroku za glavno obravnavo sprejelo dokazni sklep, da se glede prve točke tožbenega zahtevka dopustijo in izvedejo dokazi z vpogledom v listine v spisu ter z zaslišanjem pravdnih strank, nato je zaslišalo obe pravdni stranki in na koncu naroka sprejelo sklep, da se sprememba tožbe ne dopusti. Opisano postopanje sodišča je nenavadno, če ne že nezakonito. Dokazni postopek se nikoli ne izvaja po posameznih točkah tožbenega zahtevka. Po toženčevem nasprotovanju spremembi tožbe bi moralo sodišče prve stopnje o (ne)dopustitvi spremembe odločiti, še preden je začelo z izvedbo dokaznega postopka. S svojim postopanjem ji je v določeni meri odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.

Sodišče prve stopnje spremembe tožbe ni dopustilo, ker bi se zaradi odločanja o novi točki tožbenega zahtevka zadeva zavlekla. Pri tem je napačno razlagalo in uporabilo 185. člen ZPP. Okoliščina, ali bi se zadeva zaradi spremembe tožbe zavlekla ali ne, ni odločilna. Ključno je, ali bi bilo odločanje o spremenjeni tožbi smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Sprememba tožbe lahko na eni strani povzroči podaljšanje postopka, vendar hkrati omogoča, da se v postopku izkoristi že zbrano procesno gradivo in da se sporno razmerje dokončno razreši, medtem ko bo treba v novi pravdi znova zbrati potrebno procesno gradivo.

Srž spora med pravdnima strankama je veljavnost zakupne pogodbe z dne 6. 2. 2016, o čemer bi sodišče prve stopnje v primeru, če bi dopustilo spremembo tožbe, odločilo kot o predhodnem vprašanju. Na ta način bi se izkoristilo že zbrano procesno gradivo in omogočila dokončna rešitev spora med pravdnima strankama, kar je v skladu z načelom ekonomičnosti. Prav tako je sprememba tožbe skladna z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu. Sodišče prve stopnje bi vprašanje veljavnosti zakupne pogodbe z dne 6. 2. 2016 lahko razčistilo že na istem naroku, saj je že razpolagalo z vsemi potrebnimi listinami. Ali ima sprememba tožbe za posledico odločanje sodišča na povsem drugi pravni podlagi in reševanje sklopa drugih vprašanj, je pri odločanju o predlogu za dopustitev spremembe tožbe povsem irelevantno.

Ker je sodišče prve stopnje s tem, ko ni dopustilo spremembe tožbe, nepravilno uporabilo določbo 185. člena ZPP, je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek. Sodba je zato napačna. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, kako je prišlo do zneska pravdnih stroškov, ki ga je priznalo tožencu. Odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

4Toženec je na pritožbo odgovoril. Meni, da so pritožbene navedbe neutemeljene, zato predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora.

5Pritožba je delno utemeljena.

6ZPP v 184. členu določa, da lahko tožeča stranka do konca glavne obravnave spremeni tožbo. Po drugem odstavku istega člena je sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev, vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP).

7Sodišče prve stopnje (objektivne) spremembe tožbe ni dopustilo, ker je ocenilo, da bi dopustitev spremembe tožbe, s katero tožeča stranka poleg zahtevka na izročitev oziroma vrnitev nepremičnine v posest po 92. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) uveljavlja še zahtevek na prepoved vznemirjanja lastninske pravice po 99. členu SPZ, pomenila zavlačevanje predmetnega postopka. V primeru dopustitve spremembe tožbe in odločanja o utemeljenosti negatornega tožbenega zahtevka bi moralo na povsem drugi pravni podlagi rešiti sklop drugih vprašanj, kar bi po nepotrebnem zavleklo ta postopek, ki ga je sodišče prve stopnje sicer zaključilo že na prvem naroku. Pritožbeno sodišče temu stališču ne pritrjuje.

8Kadar tožena stranka spremembi tožbe nasprotuje, lahko sodišče dovoli spremembo, če oceni, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerij med strankama. Dovolitev spremembe je smotrna praktično vselej, kadar se s tem prepreči vlaganje nove tožbe in se tekoča pravda ne obremeni preveč. Načelo ekonomičnosti zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna rešitev spora. Prav je, da sodišče dovoli spremembo, če se je s tem mogoče izogniti novi tožbi, tudi če tožeča stranka na podlagi zbranega procesnega gradiva uveljavlja spremenjeni tožbeni predlog.¹

9Utemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje predloga za spremembo tožbe ni presojalo v luči smotrnosti. Razlogi, ki jih je za svojo odločitev podalo sodišče prve stopnje, se opirajo le na načelo ekonomičnosti postopka, a še to zmotno. V konkretnem primeru je dopustitev spremembe tožbe ekonomična in smotrna za dokončno ureditev razmerji med strankama. Tožeča stranka je predlog za spremembo tožbe podala v svoji drugi pripravljalni vlogi z dne 5. 5. 2022, t. j. pred prvim narokom za glavno obravnavo in začetkom obravnavanja zadeve. Oba tožbena zahtevka temeljita na istem historičnem dogodku, tožeča stranka pa ju utemeljuje s trditvami, da je zakupno razmerje s tožencem po zakupni pogodbi z dne 6. 2. 2016 prenehalo, da je nepremičnine v zakup dala novemu zakupniku, toženec pa je še naprej samovoljno obdeloval zemljišča oziroma še vedno zasleduje interes po izvrševanju posesti na nepremičninah.² Tožeča stranka je v zvezi z obema zahtevkoma predlagala pretežno isti nabor dokaznih sredstev. Skoraj vse predlagane dokaze je sodišče prve stopnje že izvedlo.

10Glede na navedeno je dopustitev spremembe tožbe v obravnavanem primeru smotrna ter v tem okviru tudi ekonomična, saj se za presojo dodanega negatornega tožbenega zahtevka lahko izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončno rešitev spornega razmerja med pravdnima strankama. Kot pravilno opozarja pritožba, bi se z vložitvijo nove tožbe celoten postopek pričel od začetka in bi terjal ponovno zbiranje procesnega gradiva, kar v danem primeru ni smotrno in ekonomično.

11Čeprav sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe 185. člena ZPP, to v ničemer ne vpliva na pravilnost in zakonitost presoje tožbenega zahtevka na izročitev oziroma vrnitev nepremičnine v posest. Nasprotna pritožbena navedba je neutemeljena in pavšalna. Dejstvo je, da toženec od oktobra 2019 dalje nima več posesti nad spornimi parcelami, zato niso izpolnjene predpostavke za vrnitveno tožbo (rei vindikacijo).

12Nepravilna presoja predloga za dopustitev spremembe tožbe pa ima vpliv na pravilnost odločitve o stroških pravdnega postopka. Ta je glede na to, da je sprememba tožbe dopustna in tako postopek pred sodiščem prve stopnje še ni zaključen, preuranjena.

13Ker so pritožbeni razlogi delno utemeljeni in so podane okoliščine za dopustitev spremembe tožbe, je pritožbeno sodišče sodbo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je spremembo tožbe z dne 5. 5. 2022 dopustilo, odločitev v delu o stroških pritožbenega postopka pa razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP). V ostalem (v delu odločitve o tožbenem zahtevku na vrnitev nepremičnine) je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in odločitev potrdilo (353. člen ZPP).

14Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljnjem postopku obravnavati in odločiti še o negatornem tožbenem zahtevku, ki ga je tožeča stranka podala z drugo pripravljalno vlogo z dne 5. 5. 2022, ter glede na izid pravde in končni uspeh pravdnih strank v postopku ponovno odločiti o stroških postopka.

15Ker postopek v tej zadevi še ni zaključen, je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.

¹ Prim. odločbe VSL I Cp 310/2022, I Cp 114/2022, II Cp 1177/2018, I Cp 2217/2016 in druge.
² Navedeno se kaže z dejstvom, da je toženec zoper novega zakupnika sprožil motenjski spor ter po njegovi pravnomočnosti še izvršilni postopek.