UPRS Sodba I U 505/2020-10

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, številka 092-60/2019/29 z dne 20. 3. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Uvodno o upravnem postopku

1Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: Ministrstvo oziroma tožena stranka) je zavrnilo poseg v varovalni gozd z namenom gradnje oziroma legalizacije objekta na zemljišču, parcelna številka 45/2 katastrske občine ... Pojasnilo je, da gre za varovalni gozd, ker opravlja funkcijo varovanja gozdnih zemljišč in sestojev. O predlaganem posegu je dal mnenje Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju: Zavod). Ocenil je, da je vsak objekt na tem območju zaradi ekstremnosti rastišča nesprejemljiv. Ministrstvo je preučilo vloge in dopise tožnika ter mnenje Zavoda; sklenilo je, da poseg v varovalni gozd ni možen.

Navedbe strank v upravnem sporu

2Z opisano odločitvijo se tožnik ni strinjal. Opozoril je, da tožena stranka ni vzela v obzir gradiva, ki ga je predložil. Oprla se je le na neargumentirano mnenje Zavoda. ... fakulteta se je v svoji ekspertizi ukvarjala z razglasitvijo varovalnega gozda. Ni se dotaknila pomena visokogorskega raziskovalnega laboratorija in njegovega vpliva na gozd. Podjetje A., d.o.o. pa je obravnavalo ravno slednje. Zaključilo je, da ne ogroža varovalne funkcije gozda in da je lokacija primerna. Do tega mnenja se tožena stranka ni opredelila. Izvedenec B. B. je leta 2003 pavšalno ocenil erozijsko ogroženost. V letu 2017 je bilo izdelano Geološko geotehnično poročilo, ki ni zasledilo znakov drsenja oziroma nestabilnosti. Tožena stranka do navedenega ni zavzela stališč; tožnik je zato predlagal, da se izpodbijana odločba odpravi in se ji zadeva vrne v ponovno odločanje.

3Tožena stranka se na tožbo ni odzvala.

O sojenju po sodnici posameznici

4Med drugim odloča sodišče po sodniku posamezniku, če gre za enostavno dejansko in pravno stanje (tretja alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1¹). Gre za izjemo od kolegialne (senatne) sestave sodišča (prvi odstavek 13. člena ZUS-1); kriterij zanjo pa je pravni standard: enostavno dejansko in pravno stanje.

5Za rešitev tega upravnega spora je ključno, ali je izpodbijano odločbo mogoče preizkusiti. To pa, po presoji senata, ni zapleteno pravno in dejansko vprašanje. Tožbeni razlogi so v tem pogledu preprosti. Senat je zato sklenil, da je podana predpostavka iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 in da o zadevi odloča sodnica posameznica (sklep z dne 14. 7. 2022).

K izreku

6Tožba je utemeljena.

7Gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča, in gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena katera koli druga ekološka funkcija, se razglasijo za varovalne gozdove (43. člen Zakona o gozdovih; v nadaljevanju: GZ²). To se stori s predpisom vlade (prvi odstavek 45. člena GZ). Minister, pristojen za gozdarstvo, pa lahko, ne glede na predpise o urejanju prostora in prostorskem načrtovanju, odobri poseg, če se s tem bistveno ne zmanjšajo funkcije, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalnega (peti odstavek 46. člena GZ).

8Posege v varovalne gozdove podrobneje ureja Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (v nadaljevanju: Uredba³). Vsebuje tudi natančnejšo opredelitev varovalnih gozdov: to so gozdovi, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja, gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdovi, ki so izpostavljeni močnemu vetru, gozdovi, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode in zato varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi, gozdni pasovi, ki varujejo gozdove in zemljišča pred vetrom, vodo, zameti in plazovi, gozdovi v kmetijski in primestni krajini z izjemno poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti ter gozdovi na zgornji meji gozdne vegetacije (prvi odstavek 2. člena Uredbe). V nadaljevanju še določa, da se posegi, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije, zaradi katerih so bili razglašeni za varovalne, lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja Ministrstva (prvi odstavek 9. člena Uredbe). V njem se opredelijo pogoji za izvedbo posegov na podlagi presoje njihovega vpliva na varovalni gozd. Slednjo opravi Zavod (drugi odstavek 9. člena Uredbe).

9Dejstvo, da se zemljišče tožnika nahaja v varovalnem gozdu, stranki nista zanikali. Po besedah tožene stranke je slednji voden pod številko 02339V Priloge Uredbe. Zanj torej velja poseben režim: poseg je možen le, če se z njim bistveno ne zmanjšajo funkcije, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalnega. Presojo vpliva opravi Zavod, na tej osnovi pa Minister poseg odobri ali zavrne.

10Odločanje o posegu v varovalni gozd tako obsega tehtanje možnosti, da poseg bistveno zmanjša funkcije, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalnega. V tem pogledu je izostala presoja tožene stranke. V prvi vrsti ni jasno za kateri konkretni namen je bil ta gozd razglašen za varovalnega.⁴ Posledično je ocena, da vsak objekt zaradi ekstremnosti rastišča ni sprejemljiv ter da je njegov vpliv na varovalni gozd negativen, že zato pomanjkljiva.

11Nadalje tudi ni razloženo, zakaj naj bi bil vpliv predlaganega posega na varovalni gozd negativen. Tožena stranka je sicer zapisala, da je preučila vloge in dopise tožnika ter mnenje Zavoda. Toda za ugotovitev, da noben objekt ne pride v poštev, je treba opraviti temeljito presojo vpliva zadevnega objekta na dotični varovalni gozd. Z drugimi besedami, treba je utemeljiti, zakaj bo predlagani poseg bistveno zmanjšal funkcijo predmetnega varovalnega gozda. Tega pa tožena stranka ni storila; razlog za zavrnitev posega je bilo odklonilno stališče Zavoda. Za slednjega tudi ni pojasnila na katerih podlagah je bil sprejet.

12Končno se tožena stranka tudi ni opredelila do strokovnega gradiva,⁵ ki ga je predložil tožnik. Le-to je vsebovalo (drugačno) mnenje o vplivu raziskovalnega laboratorija na varovalni gozd. V tem oziru bo tožena stranka morala dopolniti postopek.

13S tem, ko je svojo obrazložitev skrčila na skopo ugotovitev, da je vsak objekt nesprejemljiv, je tožena stranka kršila 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku.⁶ Sodišče zato ni moglo preveriti ali so bili peti odstavek 46. člena GZ in 9. člen Uredbe pravilno uporabljeni. Zgoraj naštete pomanjkljivosti mora v ponovljenem postopku odpraviti.

14Tožena stranka ni sledila pravilom postopka, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Sodišče je zato njeno odločbo odpravilo (4. in 2. točka prvega odstavka v zvezi s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1) in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Na dano pravno mnenje je vezana (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

15Pri tem je vzelo v obzir pravilo prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 in razsodilo brez glavne obravnave. Tožena stranka ni pravilno uporabila materialnega prava in posledično ni ugotavljala odločilnih dejstev. Ker v upravnem sporu ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je tožbi ugodilo, odločbo odpravilo in jo vrnilo v ponoven postopek.

¹ Uradni listi Republike Slovenije številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009.
² Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 30/1993 z dne 10. 6. 1993, 67/2002 z dne 26. 7. 2002, 110/2007 z dne 3. 12. 2007, 106/2010 z dne 27. 12. 2010, 63/2013 z dne 26. 7. 2013, 17/2014 z dne 7. 3. 2014, 24/2015 z dne 10. 4. 2015, 77/2016 z dne 2. 12. 2016 ter odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-53/95 z dne 29. 1. 1998.
³ Uradni listi Republike Slovenije številke: 88/2005 z dne 4. 10. 2005, 56/2007 z dne 26. 6. 2007, 29/2009 z dne 14. 4. 2009, 91/2010 z dne 15. 11. 2010, 1/2013 z dne 4. 1. 2013 in 39/2015 z dne5. 6. 2016.
⁴ Tožena stranka je sicer navedla, da gre za varovanje gozdnih zemljišč in sestojev. Toda po Pravilniku o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (v nadaljevanju: Pravilnik; Uradni list številka 91/2010 z dne 15. 11. 2010) ta funkcija obsega številne naloge, od varovanja rastišča in njegove okolice pred posledicami vseh vrst erozijskih procesov do ohranjanja rodovitnosti gozdnih tal (1. točka 22. člena Pravilnika). Katere točno se nanašajo na obravnavani varovalni gozd, pa iz odločbe no razvidno.
⁵ To je Mnenje o vplivu raziskovalnega laboratorija na varovalni gozd z dne 27. 12. 2019.
⁶ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013).