46. člen ZG
(1)S predpisom, s katerim se gozd razglasi za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom, se določijo režim gospodarjenja s takim gozdom, izvajalec tega režima in zavezanec za zagotovitev sredstev za stroške, ki nastajajo zaradi posebnega režima gospodarjenja ali posebnega režima ureditve in opreme gozda s posebnim namenom.
(2)Če se z razglasitvijo gozda za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom omeji uživanje lastnine oziroma uveljavljanje lastninske pravice na gozdu, ima lastnik pravico zahtevati ustrezne davčne olajšave ali pravico do odškodnine po predpisih o razlastitvi oziroma lahko zahteva, da mu Republika Slovenija ali lokalna skupnost, ki je gozd razglasila za varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, ta gozd odkupi. Če lastnik to zahteva, je razglasitelj dolžan odkupiti ta gozd.
(3)Za razglasitev gozda z izjemno poudarjeno raziskovalno funkcijo za gozd s posebnim namenom je treba predhodno pridobiti soglasje lastnika.
(4)Dela, potrebna zaradi zagotovitve posamezne izjemno poudarjene socialne funkcije v gozdu, ki ni razglašen za gozd s posebnim namenom, se določijo s pogodbo med lastnikom takega gozda in državo oziroma lokalno skupnostjo. V pogodbi se določi lastniku gozda tudi višina odškodnine za zmanjšano lesnoproizvodno funkcijo in višina povračila za izvedbo v pogodbi določenih del.
(5)Minister, pristojen za gozdarstvo, lahko ne glede na predpise o urejanju prostora in prostorskem načrtovanju odobri poseg v varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, če se s posegom bistveno ne zmanjšajo funkcije, zaradi katerih je bil gozd razglašen.
- UPRS Sodba I U 505/2020-10Upravno sodišče RS · 2022
Odločanje o posegu v varovalni gozd obsega tehtanje možnosti, da poseg bistveno zmanjša funkcije, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalnega. V tem pogledu je izostala presoja tožene stranke. V prvi vrsti ni jasno za kateri konkretni namen je bil ta gozd razglašen za varovalnega.4 Posledično je ocena, da vsak objekt zaradi ekstremnosti rastišča ni sprejemljiv ter da je njegov vpliv na varovalni gozd negativen, že zato pomanjkljiva.
- UPRS Sodba I U 1394/2019-9Upravno sodišče RS · 2020
Toženka je izpodbijano odločbo (v celoti) oprla na mnenje Zavoda za gozdove, ki ga je pridobila z namenom odločanja v tej zadevi, vendar z njim ni seznanila tožnika in mu ni dala možnosti, da se o njem izjavi. Zato je po presoji sodišča zagrešila bistveno kršitev pravil po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in je izpodbijano odločbo treba odpraviti že iz tega razloga. Poleg tega je bistvena okoliščina, tj. ali gre kljub dejstvu, da je površina, na kateri je čebelnjak, izvzeta iz območja varovalnega gozda, za poseg v varovalni gozd, ostala nepojasnjena. Posledično se izpodbijane odločbe v tem delu, ki pa je med strankama sporen, ne da preizkusiti in je podana kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je bil glavni razlog za zavrnitev vloge predvsem stališče o pričakovanih vožnjah do čebelnjaka z motornim vozilom, o možnih negativnih vplivih teh voženj na hidrološko funkcijo gozda in o stalni prisotnosti ljudi. S temi razlogi pa toženka po presoji sodišča ni presojala vplivov čebelnjaka na varovalne funkcije gozda, temveč vplive dejavnikov, za katere pričakuje, da bodo spremljali
- VSL sklep II Cp 2008/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2013
Morebitne omejitve glede pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, ki so vezane na kulturo in velikost gozdnega zemljišča, bi moralo sodišče prve stopnje presojati po tedaj veljavnih predpisih oziroma v času, ko naj bi tožnik oziroma njegovi pravni predniki priposestvovali sporni del zemljišča.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 8. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 505/2020-10Upravno sodišče RS · 11. 8. 2022
Odločanje o posegu v varovalni gozd obsega tehtanje možnosti, da poseg bistveno zmanjša funkcije, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalnega. V tem pogledu je izostala presoja tožene stranke. V prvi vrsti ni jasno za kateri konkretni namen je bil ta gozd razglašen za varovalnega.4 Posledično je ocena, da vsak objekt zaradi ekstremnosti rastišča ni sprejemljiv ter da je njegov vpliv na varovalni gozd negativen, že zato pomanjkljiva.
- UPRS Sodba I U 1394/2019-9Upravno sodišče RS · 18. 6. 2020
Toženka je izpodbijano odločbo (v celoti) oprla na mnenje Zavoda za gozdove, ki ga je pridobila z namenom odločanja v tej zadevi, vendar z njim ni seznanila tožnika in mu ni dala možnosti, da se o njem izjavi. Zato je po presoji sodišča zagrešila bistveno kršitev pravil po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in je izpodbijano odločbo treba odpraviti že iz tega razloga. Poleg tega je bistvena okoliščina, tj. ali gre kljub dejstvu, da je površina, na kateri je čebelnjak, izvzeta iz območja varovalnega gozda, za poseg v varovalni gozd, ostala nepojasnjena. Posledično se izpodbijane odločbe v tem delu, ki pa je med strankama sporen, ne da preizkusiti in je podana kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je bil glavni razlog za zavrnitev vloge predvsem stališče o pričakovanih vožnjah do čebelnjaka z motornim vozilom, o možnih negativnih vplivih teh voženj na hidrološko funkcijo gozda in o stalni prisotnosti ljudi. S temi razlogi pa toženka po presoji sodišča ni presojala vplivov čebelnjaka na varovalne funkcije gozda, temveč vplive dejavnikov, za katere pričakuje, da bodo spremljali
- VSL sklep II Cp 2008/2013Višje sodišče v Ljubljani · 4. 12. 2013
Morebitne omejitve glede pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, ki so vezane na kulturo in velikost gozdnega zemljišča, bi moralo sodišče prve stopnje presojati po tedaj veljavnih predpisih oziroma v času, ko naj bi tožnik oziroma njegovi pravni predniki priposestvovali sporni del zemljišča.
- VSL sklep I Cp 1931/2013Višje sodišče v Ljubljani · 13. 11. 2013
Ker ne gre za gozd s posebnim namenom, temveč za gozd, razglašen za naravno znamenitost, predlagateljeva zahteva za plačilo odškodnine nima podlage v 46. členu ZG, pač pa kvečjemu v določbah ZON, pred njim v ZNKD, ki prav tako omogoča zahtevo za odškodnino od pristojnega organa, če je z aktom omejeno gospodarjenje z nepremičninami. Gozd s posebnim namenom se razglasi kot takšen s predpisom lokalne skupnosti, torej s posebnim upravnim aktom. Četudi bi se predlagateljev gozd štel za gozd s posebnim namenom, je predlagatelj upravičen terjati odškodnino zaradi omejitve lastninske pravice od nasprotne udeleženke le, če te omejitve ali prepovedi izvirajo iz predpisa, ki ga je sprejela.
- UPRS sodba I U 196/2010Upravno sodišče RS · 5. 10. 2010
Zahtevana krčitev gozda ni v skladu s prostorskim aktom, s katerim se ureja območje, na katerem leži tožničin gozd, in je bilo zemljišče z Odlokom o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (za območje Mestne občine Ljubljana) razglašeno kot gozd s posebnim namenom, saj tega tožnica ne izpodbija, tako izhaja pa tudi iz listinske dokumentacije. Glede na to upravni organ, glede na določbo 6. odstavka 21. člena ZG niti ni mogel tožnici izdati dovoljenja za predmetno krčitev gozda, ne glede na to, da ni sporno, da predmetna krčitev ne bi presegala 0,5 hektarja gozda.