VSL Sklep Cst 370/2022

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrglo ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka in podrejeno zahtevo za odložitev odločanja o upničinem predlogu za začetek stečajnega postopka (I. točka izreka), začelo stečajni postopek nad dolžnikom: A., d. o. o., S., matična številka: ..., davčna številka: ... (II. točka izreka), za upraviteljico imenovalo B. B. (III. točka izreka) in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: Upraviteljica v postopkih zaradi insolventnosti, B. B. s. p., matična številka: ... (IV. točka izreka).

2Zoper sklep v celoti se je laično pritožil dolžnik. Smiselno je uveljavljal vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Višjemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter postopek zaključi oziroma vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Upraviteljica na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Predlagateljica Republika Slovenija (v nadaljevanju RS) je dne 1. 6. 2022 vložila zoper dolžnika predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje vročalo dolžniku. Zoper predlog je bil vložen ugovor in podrejeno zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu (vloga dolžnika z dne 27. 7. 2022; p. d. 6). Ker iz vloge ni bilo razvidno, kdo jo je podpisal (nikjer iz vloge ni bilo razvidnega imena in priimka osebe, ki je vlogo podpisala), je sodišče prve stopnje vložnika (dolžnika, ki je pravna oseba) s sklepom z dne 8. 8. 2022 (p. d. 7) pozvalo, da vlogo ustrezno dopolni (sporoči ime in priimek ter funkcijo podpisnika vloge in če to ni direktor, zanj predloži ustrezno pooblastilo oziroma odpravi napake pri zastopanju). Ker se dolžnik kot naveden vložnik na tej vlogi, na poziv sodišča ni odzval, je sodišče vlogo z dne 27. 7. 2022 z izpodbijanim sklepom (I. točka izreka) zavrglo.

6Dolžnik je skupaj s pritožbo podal tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje in v zvezi s tem navajal, da sklepa z dne 8. 8. 2022 ni prejel, saj ni jasno, kdo je pošto prevzel. Sedež družbe je na naslovu S., vendar je na hišnem predalčniku na tem naslovu navedeno le ime družine C., dolžnik pa nima posebnega hišnega predalčnika, zato ni jasno kje je poštar pustil sporočilo, direktor družbe C. C. pa tega ni prejel, saj je bil takrat z ženo v tujini pri sorodnikih, kar bo žena potrdila. Predlaga tudi poizvedbe in zaslišanje poštarja.

7Ker gre pri nepravilni vročitvi za napako sodišča, je že uveljavljeno stališče v sodni praksi, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče je zato trditve pritožnika, ki se nanašajo na nepravilno vročanje sklepa z dne 8. 8. 2022, obravnavalo kot pritožbene razloge.

8Iz podatkov spisa (povratnica pripeta k p. d. 7) izhaja, da je bil sklep z dne 8. 8. 2022 dolžniku vročen na naslov S. s tako imenovano fikcijo vročitve. O prispeli sodni pošiljki je bilo namreč dolžniku najprej dne 10. 8. 2022 puščeno obvestilo o poskusu vročitve ter kjer in do kdaj se sodno pismo lahko dvigne, ker pa dolžnik v 15-ih dneh sodne pošiljke na pošti ni dvignil, mu je bilo sodno pismo nato dne 26. 8. 2022 puščeno v hišnem predalčniku na naslovu S. Ker dolžnik v pritožbi sam navaja, da se na tem naslovu nahaja en sam hišni predalčnik, le da na njem ni navedena firma dolžnika, temveč le priimek (tedanjega) zakonitega zastopnika, s tem ne more izpodbiti dejstev, ki izhajajo iz povratnice tj. da je bilo sodno pisanje dne 26. 8. 2022 puščeno v hišnem predalčniku na naslovu, ki je hkrati tudi sedež dolžnika. Glede na navedeno, se je dolžnik torej lahko seznanil s sklepom z dne 8. 8. 2022, s čimer je bil tudi dosežen namen določb o nadomestnem vročanju in vročanju s tako imenovano fikcijo vročitve, ki je v zagotavljanju učinkovitega sodnega varstva ob hkratni zagotovitvi razumnega pričakovanje, da se bo naslovnik s pisanjem vendarle seznanil oziroma imel razumno možnost, da za pisanje izve.¹ Pri tem so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da direktor družbe C. C. sodnega pisanja ni prejel, ker je bil takrat z ženo v tujini pri sorodnikih. Poslovanje pravne osebe mora biti namreč organizirano tako, da tudi v času odsotnosti njenega zakonitega zastopnika normalno posluje, kar pomeni tudi, da normalno sprejema pisanja.

9Kot pravno nepomembne se tako izkažejo pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dopolnitev ugovora oziroma podrejeno zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu, saj je pritožnik z njimi prepozen in bi jih moral podati v roku, ki mu je bil dan s sklepom z dne 8. 8. 2022. Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da skladno s sodno prakso² podpis pravne osebe praviloma sestavljajo firma, navedba imena in funkcija osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Navedene sestavine podpisa pravne osebe sodišču ob prejemu vloge omogočajo presojo, ali je vlogo vložila oziroma podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe. Ker iz vloge dolžnika tj. ugovora oziroma podrejeno zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu, nikjer ni bilo razvidno kdo je za dolžnika vlogo posredoval sodišču, saj nikjer na vlogi ni bilo navedenega imena zakonitega zastopnika oziroma osebe, ki je vlogo podpisala, je bil poziv sodišča prve stopnje v okviru sklepa z dne 8. 8. 2022 pravilen, kakor tudi pritožbeno izpodbijano ravnanje sodišča prve stopnje, ko je skladno z določbo četrtega odstavka 108. člena ZPP iz razloga, ker vložnik vloge v postavljenem roku ni popravil oziroma dopolnil, ugovor oziroma podrejeno zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu zavrglo.

10Glede na gornje ugotovitve pritožnik zato sedaj neutemeljeno v pritožbi ponovno uveljavlja razloge, ki jih je podal že v svojem ugovoru. Ker dolžnik vloge z dne 27. 7. 2022 (p. d. 6) ni ustrezno dopolnil oziroma popravil v postavljenem roku in jo je sodišče iz tega razloga pravilno zavrglo je šteti, kot da vloga ni bila vložena. Do razlogov, ki jih je v vlogi z dne 27. 7. 2022 navajal pritožnik, ponavlja pa jih sedaj v pritožbi, se pritožbeno sodišče zato ni dolžno opredeljevati, saj je pritožnik z njimi prepozen. Ker ni vložil ugovora (oziroma je bil le-ta zavržen,ker je bil prepozen), v pritožbi tudi ne more uspeti s trditvami, da je odločitev o uvedbi stečaja sprejeta prehitro, ker RS ni upnica, seznam izvršilnih naslovov ni izvršilni naslov, niti javna listina, saj v njem niso navedene odločbe in posamezni izvršilni naslovi, njihova pravnomočnost in izvršljivost, zato naj upnik predloži posamezne izvršilne naslove in če gre pri tem za prispevke delavcev, so upniki delavci in ne RS, delavci pa nimajo nobene terjatve in zahtevka do upnika. Terjatev upnice RS v višini 105.002,00 EUR po trditvah pritožnika ne obstaja, se ne da preizkusiti. Tudi s temi trditvami je dolžnik prepozen, saj bi jih moral uveljavljati v ugovoru zoper predlog za začetek stečajnega postopka.

11Pritožnik neutemeljeno tudi trdi, da je 244. člen ZFPPIPP neustaven, saj onemogoča, da bi družbo v postopku pritožbe ali ugovora zastopal dosedanji direktor, ki edini pozna družbo in njeno poslovanje, zato je prisilni odvzem pooblastila direktorju pred pravnomočnostjo sklepa o začetku stečaja protiustaven, stečajni upravitelj pa je postavljen in vpisan v AJPES prehitro, saj bi to lahko bil šele po pravnomočnosti sklepa, ko se razčistijo pritožbe in ugovori.

12Zaradi začetka stečajnega postopka nad pravno osebo ta oseba (stečajni dolžnik) ne preneha, prenehajo pa pooblastila njenih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje pravne osebe (dolžnika v stečajnem postopku) in pooblastila njenega poslovodstva za vodenje njenih poslov (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Hkrati upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh procesnih dejanjih in pravnih poslih in ima položaj zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Vendar lahko do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka določena procesna dejanja, kamor sodi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, vloži v imenu in za račun dolžnika tudi zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka, saj se s tem varujejo koristi dolžnika do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka, da se nad njim ne začne stečajni postopek. Pritožbeni očitki o neustavnosti določb ZFPPIPP so zato neutemeljeni.

13Pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

¹ Prim. sklep VSRS II Ips 95/2016.
² Prim. sklep VSRS II Ips 170/2015, sklep VSL I Ip 2697/2018 idr.