VSM Sodba I Cp 649/2022

I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ki se opravlja na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru I 781/2016 z dne 14. 4. 2016 na nepremičnino z ID znakom del stavbe ..., katastrska občina ..., ustavitev izvršilnega postopka in razveljavitev vseh že opravljenih izvršilnih dejanj glede navedene nepremičnine ter povračilo stroškov postopka (I. točka izreka), tožniku pa naložilo, da toženki v roku 15 dni povrne pravdne stroške v znesku 550,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Tožnica s pravočasno pritožbo zoper navedeno sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge v smislu prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo, da prodajna pogodba z dne 20. 4. 2010 ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila za sporno parkirno mesto. Iz prodajne pogodbe izhaja veljavno zemljiškoknjižno dovolilo, ki zajema tako stanovanje kot njegove pripadajoče dele, tudi parkirno mesto. Le-to v času sklenitve pogodbe ni imelo svoje ID številke nepremičnine in tudi ni bilo posamezni del stavbe, temveč je bilo del stanovanja in tudi pripisano zemljiškoknjižnemu vložku pri parcelni številki, ki označuje nepremičnino, ki v naravi predstavlja stanovanje. Nadalje pojasnjuje, da je bila že dne 21. 4. 2010 v zemljiško knjigo vknjižena predznamba lastninske pravice, ki je zajemala tudi parkirno mesto. Po mnenju pritožbe je s tem tožnik pridobil pričakovano pravico na podlagi notarsko overjene prodajne pogodbe in je v zvezi s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnik nima pravice in da jo je izpodrinila kupčeva, nepravilno uporabljeno materialno pravo in posledično nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Navaja tudi, da je toženka priznala priposestvovanje s tem, ko ni prerekala poteka časa za priposestvovanje. Na priposestvovanje oziroma na potek časa pa tudi ne vpliva pridobitev hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi v izvršilnem postopku (VSL sodba I Cp 861/2013 z dne 16. 10. 2013) in so se ne glede na hipoteko že stekli pogoji za priposestvovanje. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3Toženka ni odgovorila na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tretji lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet (t.i. izločitveno tožbo) uspe, če vsaj verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (tretji odstavek 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6Pritožba neutemeljeno vztraja, da ima tožnik lastninsko pravico v pričakovanju. Le-ta pripada osebi, ki razpolaga z zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, čeprav se še ni vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnine. Prenos lastninske pravice na nepremičnini začne v razmerju med prenositeljem in pridobiteljem (notranje razmerje) učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, določeno v 23. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), na katerem je prenosnikov podpis notarsko overjen (41. člen Zakona o zemljiški knjigi – v nadaljevanju ZZK-1), tak prenos lastninske pravice pa začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati v nekaterih primerih tudi v razmerju do tretjih oseb (zunanje razmerje), ki se ne morejo sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo (tj. nedobroverne osebe, ki vedo, da je bil razpolagalni posel že opravljen in tiste, ki ne nastopajo v pravnem promet – npr. upnik, ki zastavno pravico pridobi v izvršilnem postopku).¹ V skladu z navedeno ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča (ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča Up-591/10 z dne 2. 12. 2010) bi torej imel tožnik kot nevknjiženi kupec nepremičnine lastninsko pravico v pričakovanju in posledično prednost pred toženko kot upnico, ki je pridobila hipoteko v izvršilnem postopku, če bi mu bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, sposobno za vknjižbo, še preden je toženka pridobila hipoteko z zaznambo sklepa v izvršbi. Tega pa tožnik ni dokazal, kot je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje in na tej podlagi pravilno zaključilo, da tožnik nima lastninske pravice v pričakovanju (12. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Pritožba sicer vztraja, da notarsko overjena prodajna pogodba z dne 20. 4. 2010 vsebuje veljavno zemljiškoknjižno dovolilo, vendar to iz predložene pogodbe (priloga A4 spisa) ne izhaja, pritožba pa se v tej zvezi tudi ne sklicuje na kakšen drug dokaz.

7Navedba, da je bila dne 21. 4. 2020 v zemljiško knjigo vknjižena predznamba lastninske pravice, ki je zajemala tudi parkirno mesto, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP. Ne glede na to pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je predznamba vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo vpis, na podlagi katerega se pridobi lastninska pravica, vendar le pod pogojem, če se predznamba opraviči v zakonsko določenem roku (prvi odstavek 48. člena in 53. člen ZZK-1), kar pa glede na zgoraj obrazloženo ni relevantno pri ugotavljanju (ne)obstoja lastninske pravice v pričakovanju.

8Pritožba pravilno ugotavlja, da je toženka hipoteko pridobila na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi, vendar temu dejstvu pripisuje napačen pravni učinek². Relevantno je namreč, ali je tožnik lastninsko pravico na sporni nepremičnini priposestvoval pred začetkom učinkovanja zaznambe sklepa o izvršbi (oziroma trenutkom pridobitve prisilne hipoteke), torej ali so bili pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba sklepa o izvršbi, izpolnjeni pogoji, ki jih zakon določa za priposestvovanje (43. člen SPZ).³ Kljub temu, da toženka ni prerekala, da je posest tožnika trajala od leta 2010⁴, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se do zaznambe sklepa o izvršbi priposestvovalna doba še ni iztekla, kar pomeni, da takrat tožnik še ni imel lastninske pravice, ki bi preprečevala izvršbo (15. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). V kolikor bi tožnik lastninsko pravico priposestvoval kasneje, torej po zaznambi sklepa o izvršbi, pa to na dopustnost izvršbe ne bi vplivalo (drugi odstavek 170. člena ZIZ⁵).

9Prav tako pa pritožbeno sodišče glede na (pritožbeno neizpodbijano) ugotovitev, da je bila sporna nepremičnina prodana v izvršilnem postopku, pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da bi toženec izgubil lastninsko pravico (če bi jo imel), saj bi jo izpodrinila kupčeva⁶, in pri tem povzema razloge 8. do 10. točke obrazložitve izpodbijane sodbe kot pravilne.

10Po navedenem pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11Tožnik s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP), zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

¹ Primerjaj VSRS sodba II Ips 243/2013 z dne 22. 1. 2015, VSRS sodba II Ips 475/2008 z dne 5. 4. 2012, VSRS sodba II Ips 385/2008 z dne 17. 5. 2012, VSRS sodba II Ips 132/2009 z dne 12. 7. 2012 in VSRS sodba II Ips 441/2010 z dne 26. 9. 2013, VSRS sklep II Ips 78/2010 z dne 13. 9. 2012, VSRS sklep II Ips 135/2012 z dne 19. 2. 2015 in VSRS sklep II Ips 284/2015 z dne 18. 2. 2016 ter VSRS sodba in sklep II Ips 60/2014 z dne 11. 12. 2014.
² Kot je že navedeno v 6. točki obrazložitve te sodbe, se zaradi navedenega dejstva toženka ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Tako tudi VSL sodba I Cp 861/2013 z dne 16. 10. 2013, na katero se sklicuje pritožba.
³ VSRS Sodba II Ips 324/2011 z dne 26. 4. 2012.
⁴ Dejstvo, da toženka 10-letne posesti tožnika ni prerekala, še ne pomeni, da so nesporne oziroma podane vse predpostavke za priposestvovanje lastninske pravice, ki jih je opredelilo sodišče prve stopnje v 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.
⁵ Z zaznambo izvršbe pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini.
⁶ Primerjaj VSL Sodba II Cp 487/2019 z dne 3. 7. 2019.