VSC Sklep PRp 107/2022

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor obdolženca A. A., rojenega ... v C..., EMŠO ..., stalno stanujočega ..., zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja Okrajnega sodišča v Celju, PR 426/2022 z dne 28. 4. 2022 (I. točka izreka) ter sklenilo, da je obdolženec dolžan plačati sodno takso po tarifni številki 8407 Zakona o sodnih taksah v višini 20,00 EUR, v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe o prekršku, v kolikor mu bo s sodbo o prekršku naloženo plačilo stroškov postopka (II. točka izreka).

2Zoper tako odločitev se pritožuje obdolženec iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Zatrjuje, da subjektivni znaki prekrška niso izpolnjeni, saj obdolžencu krivde ni mogoče očitati. Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Pritožba ni utemeljena.

4Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je predlagatelj (Policijska postaja Žalec) dne 25. 4. 2022 sodišču predlagal začasni odvzem obdolženčevega vozniškega dovoljenja zaradi utemeljenega suma storitve prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), ker naj bi obdolženec dne 23. 4. 2022 ob 18.50 uri vozil osebni avtomobil v naselju ..., iz smeri ....v smeri proti ..., ko je bil ustavljen s strani policistov v bližini objekta na naslovu ..., pri čemer je po pozitivnem rezultatu opravljenega preizkusa z napravo DrugWipe tip 6S odklonil odrejen strokovni pregled. Na podlagi takih ugotovitev je predlagatelj predlagal začasni odvzem vozniškega dovoljenja za čas trajanja postopka o prekršku, čemur je prvo sodišče sledilo s sklepom, opr. št. PR 426/2022 z dne 28. 4. 2022.

5Obdolženec je sklepu o začasnem odvzemu njegovega vozniškega dovoljenja ugovarjal, vsebina ugovora je povzeta v točki 3) izpodbijanega sklepa, čemur pa prvo sodišče ni sledilo in je njegov ugovor z izpodbijanim sklepom tudi argumentirano zavrnilo.

6Obdolženec v pritožbenih navedbah ponavlja svoje nestrinjanje z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja, kar je obrazložil že v ugovoru zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja ter ponovno zatrjuje, da za prekršek ni kriv, saj ni vedel, da pijača, ki sta mu jo ponudila znanca, vsebuje kokain.

7Kot je pojasnilo že prvo sodišče v izpodbijanem sklepu, iz določbe prvega odstavka člena 113a ZP-1 izhaja, da v primeru, če je podan utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija KT v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, mora prekrškovni organ v petih dneh ugotovitve prekrška in storilca predlagati sodišču, da storilcu začasno odvzame vozniško dovoljenje. Pri tem se skladno s prvim odstavkom 113.b člena ZP-1 sodišče pri odločanju o predlogu o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja omeji zgolj na presojo izpolnjevanja navedenih pogojev za odvzem vozniškega dovoljenja.

8Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja tako iz navedb v obdolžilnem predlogu, kot tudi iz zapisnika o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, ki je skladno z določbo prvega odstavka 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) javna listina in ki pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanj postopka in danih izjav. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da iz navedenega izhaja, da je pri obdolžencu preizkus z napravo DrugWipe tip 6S pokazal pozitiven rezultat, vsled česar je bil obdolžencu zaradi suma vožnje pod vplivom prepovedanih substanc odrejen strokovni pregled, ki ga je odklonil, pri tem pa zapisnik, kot je prvo sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, ne predstavlja nezakonitega dokaza, saj je bil sestavljen v skladu z določbo člena 107 ZPrCP, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča verjetnost, da je obdolženec storil očitani prekršek večja od verjetnosti, da prekrška ni storil, torej je nedvomno podan utemeljen sum o storitvi očitanega prekrška.

9Pri tem je obdolžencu pojasniti, da je namen obravnavanega postopka le presoja obstoja utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitani prekršek (prvi odstavek člena 113 ZP-1), dokazna ocena ostalih predloženih in predlaganih dokazov s strani obrambe in predlagatelja pa je pridržana sodišču, ki bo odločalo o obdolženčevi morebitni odgovornosti. V okviru presoje utemeljenega suma sodišče namreč ne presoja ali je storilec za prekršek tudi odgovoren. Odgovornost kot subjektivni del prekrška se ugotavlja v nadaljevanju postopka o prekršku, za ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ki je začasne narave, pa zadošča utemeljen sum, da so izpolnjeni objektivni zakonski znaki prekrška. Zato so tudi vse nadaljnje pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dejansko stanje očitanega prekrška, take navedbe, ki so prepuščene v odločanje sodišču, ki bo odločalo o obdolženčevem subjektivnem odnosu do storjenega prekrška.

10Iz teh razlogov je bilo potrebno pritožbo obdolženca, ki je v celoti neutemeljena, zavrniti (določba tretjega odstavka člena 163 ZP-1) in v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče vselej pazi uradoma (člen 159 ZP-1) izpodbijani sklep potrditi.

11Obdolženec ni uspel z vloženo pritožbo, zato bo v skladu z določbo prvega odstavka člena 144 ZP-1 moral v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe o prekršku plačati sodno takso za pritožbo po tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 20,00 EUR, v kolikor mu bo s sodbo o prekršku naloženo plačilo stroškov postopka.