UPRS Sodba I U 517/2020-17

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Uvodno o upravnem postopku

1Dne 17. 5. 2017 je tožeča stranka vložila prijavo znamke za figurativni znak „AKTIVA“. Tej prijavi je oporekala A., d. d., ... (v nadaljevanju: vložnica ugovora).

2Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju: Urad oziroma tožena stranka) je z izpodbijano odločbo zavrnil registracijo znaka „AKTIVA“ za določeno blago in storitve (1. točka izreka). Sklenil je še, da posebni stroški niso nastali (2. točka izreka).

3V svoji obrazložitvi je primerjal grafično znamko vložnice ugovora „ACTIVA“ (v nadaljevanju: prejšnja ali predhodna znamka) z znakom „AKTIVA“ (v nadaljevanju: poznejša ali kasnejša znamka). Presodil je, da sta si podobna; našel je visoko stopnjo vidne in slušne podobnosti ter pomensko identičnost. Oba sta (med drugim) namenjena označevanju storitev iz razreda 36 Nicejskega sporazuma o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. 6. 1957, revidiranim 14. 7. 1967 (v nadaljevanju: Nicejska klasifikacija¹). Prijavljene storitve so komplementarne in imajo isto ciljno skupino potrošnikov. Slednji so sicer preudarni in se posvetujejo s strokovnjaki, vendar bi ju, zaradi izrazite podobnosti znakov, vseeno zamenjevali. Urad je tako zaključil, da je pogoj enakosti ali podobnosti znakov po točki b) prvega odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju: ZIL-1)² izpolnjen.

Ključne navedbe strank v upravnem sporu

4Z opisano odločitvijo tožene stranke se tožeča stranka ni strinjala. Očitala ji je, da ni upoštevala prevlade figurativnih delov znakov in da je spregledala, da je zavarovalništvo ločeno od bančnega sektorja. Povprečni potrošnik teh storitev ima visoko stopnjo pozornosti. V Sloveniji je bančništvo zakonsko podrobno urejeno in banke se lahko ukvarjajo le z naborom točno določenih storitev. Stranka z interesom se zato ne more sklicevati na tiste, ki jih ne more nuditi. Izraz „activa“ bo povprečni potrošnik povezal z aktivnostjo. Ker je beseda „aktiva“ izrazito opisovalna, ne more biti dominantna za finančne storitve. Del besede „ctiva“ je tudi v drobnem tisku.

5Tožena stranka je vztrajala, da je bila njena presoja podobnosti znakov celovita in pravilna.

Dokazni postopek

6Sodišče je pregledalo listine, ki sta jih stranki predložili.

K I. točki izreka

7Tožba ni utemeljena.

8Na ugovor se kot znamka ne registrira znak, če zaradi enakosti ali podobnosti z znakom prejšnje znamke in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, na katere se nanašata znak in znamka, obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko (točka b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1). Naloga znamke je namreč ravno razlikovanje blaga in storitev enega podjetja od blaga in storitev drugega.³

9Ali se znak lahko registrira kot znamka, torej ali izpolnjuje pravila točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 obsega oceno: ali (1) je enak ali podoben prehodni znamki, ali (2) so blago ali storitve, na katere se nanašajo znak in predhodna znamka, enaki ali podobni in ali (3) zaradi tega obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s predhodno znamko. Primerjava znakov je presoja njihove vidne, slušne in pomenske podobnosti, predvsem njihovih razlikovalnih in prevladujočih sestavin (dominantnih delov), pri čemer je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku.⁴

10Povzeto je že dlje časa zasidrano v sodni praksi. Sodišče Evropske unije (prej: Sodišče Evropskih skupnosti) je večkrat pojasnilo, da mora biti presoja verjetnosti zmede, ki bi nastala zaradi vidne, slušne in pomenske podobnosti znakov, utemeljena na celostnem vtisu, ki ga znaki ustvarjajo, ob upoštevanju zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih sestavin.⁵ Verjetnost zmede v javnosti je treba presojati celovito, ob upoštevanju vseh dejavnikov, ki so pomembni za okoliščine primera.⁶ To predpostavlja določeno povezanost pomembnih sestavin, zlasti podobnosti med znamkami in blagom ali storitvami. Nizko stopnjo podobnosti med blagom ali storitvami je mogoče izravnati z visoko stopnjo podobnosti med znamkami in obratno.⁷ Pri tem igra bistveno vlogo zaznava znakov v zavesti povprečnega potrošnika blaga ali storitev. Slednji praviloma zazna znak kot celoto in se ne spušča v njegove posamezne podrobnosti.⁸ Tako verjetnost zmede pomeni verjetnost, da bi povprečni potrošnik lahko mislil, da določeno blago ali storitve izvirajo od istega ali ekonomsko povezanih podjetij.⁹ Z drugimi besedami, potrošnik lahko nepravilno domneva, da blago ali storitve izvirajo od enega proizvajalca ali ekonomsko povezanih podjetij.¹⁰

11Sodišče je zakonitost izpodbijane odločbe presodilo po danih merilih. Sklenilo je, da je tožena stranka opravila primerjavo znakov v opisanem okviru. V nadaljevanju bo nanizalo razloge za tako stališče v oziru na tožbene navedbe.

Upoštevna javnost

12Uvodoma je sodišče ocenilo opredelitev povprečnega potrošnika in njegove pozornosti v izpodbijani odločbi. Verjetnost zmede je namreč verjetnost, da bo slednji pripisal blago in storitve prejšnje in kasnejše znamke istemu podjetju ali ekonomsko povezanim podjetjem.¹¹ Sodišče Evropske unije je večkrat poudarilo, da je treba upoštevati povprečnega potrošnika določenega blaga ali storitev, ki je razmeroma dobro obveščen, razumno pozoren in preudaren. Njegova raven pozornosti se razlikuje glede na posamezno blago ali storitve.¹²

13Tožeča stranka ni nasprotovala ugotovitvi tožene stranke, da upoštevno javnost sestavljajo tako strokovnjaki s področja finančništva, bančništva ter poslov posredovanja nepremičnin, kot povprečni slovenski potrošnik (splošna javnost).¹³ Za obe skupini je sklenila, da sta pozorni, preudarni in osveščeni.¹⁴ Pojasnila je, da te storitve vplivajo na premoženjski položaj posameznika¹⁵ in da mu pri njihovi uporabi svetujejo finančni strokovnjaki. Sodišče na tem mestu dodaja, da povprečni slovenski potrošnik določene storitve koristi redno (gre za enostavne storitve, na primer: plačilo računov preko spletne banke ali na njenem okencu), druge pa redko (običajno bolj kompleksne storitve, kot na primer: financiranje nakupa nepremičnine) in ob pomoči ustreznih strokovnjakov. Od vrste storitve je odvisna tudi njihova cena; pri dražjih storitvah je pazljivost tako povprečnega potrošnika, kot strokovnjaka, brez dvoma večja. Pozornost povprečnega potrošnika torej niha v odvisnosti od posameznih storitev, je pa, kot je pravilno zaključila tožena stranka, nad povprečjem. Enako velja, kot že rečeno za strokovno javnost.

Presoja podobnosti storitev

14Za presojo podobnosti storitev se upoštevajo le tiste, za katere je registrirana (prejšnja) znamka.¹⁶ Storitve, ki jih je slednja zaobjela so delno enake in delno podobne storitvam, ki jih je prijavila tožeča stranka.

15Tožeča stranka je med ostalimi prijavila (določene) storitve iz razreda 36 Nicejske klasifikacije:¹⁷ posle v zvezi s posredovanjem nepremičnin; agencije za posredovanje (nepremičnine); aktuarske posle; cenitev nepremičnin; dajanje v najem pisarn (nepremičnina); finančne analize; finančno informiranje; finančno svetovanje; finančno upravljanje; finančno vrednotenje (v zavarovalništvu, bančništvu, pri nepremičninah); fiskalne cenitve; likvidacije podjetij (finančne storitve); ocenjevanje lesa (stoječa debla) finančna cenitev; ocenjevanje volne (finančna cenitev); oddajanje stanovanj v najem; pobiranje najemnin; posredništvo z zgradbami; protipožarno zavarovanje; stanovanjsko posredništvo; upravljanje nepremičnin; upravljanje stanovanjskih zgradb; vrednotenje stroškov vzdrževanja (finančna cenitev); zakup kmetij; zakup nepremičnin; zavarovalniško informiranje; zavarovalniško svetovanje; zavarovalništvo; zavarovalno posredništvo; zavarovanje nezgodno; zdravstveno zavarovanje; življenjsko zavarovanje.

16Prejšnja znamka „ACTIVA“ je krila sledeče storitve iz razreda 36 Nicejske klasifikacije: storitve s področja finančništva in bančništva, storitve s področja bančnih kartic, namreč storitve kreditnih in debetnih kartic.

17Razred 36 Nicejske klasifikacije je naslovljen: „Zavarovalništvo; finančni posli; denarni posli; posli v zvezi s posredovanjem nepremičnin.“ S tem (le) okvirno označuje področja, v katera spadajo zgoraj naštete storitve.¹⁸

18Ni dvoma, da oba znaka obsegata storitve iz razreda 36 Nicejske klasifikacije. Medtem, ko prejšnja znamka ščiti finančne in bančne storitve, je tožeča stranka svoj znak prijavila tudi za določene storitve s področja zavarovalništva in poslov v zvezi s posredovanjem nepremičnin.

19Sodišče soglaša s toženo stranko, da je pri oceni podobnosti blaga in storitev treba zajeti vse pomembne značilnosti (dejavnike), ki se nanašajo na to blago in storitve. Sem spadajo narava, namen, način uporabe blaga in storitev, kakor tudi ali gre za konkurenčno ali dopolnjujoče blago in storitve. V poštev pridejo tudi drugi dejavniki.¹⁹

20Jasno je, da finančne analize, finančno informiranje, finančno svetovanje, finančno upravljanje, finančno vrednotenje (v zavarovalništvu, bančništvu, pri nepremičninah), aktuarski posli, fiskalne cenitve, likvidacije podjetij (finančne storitve), ocenjevanje lesa (stoječa debla) finančna cenitev, ocenjevanje volne (finančna cenitev in vrednotenje stroškov vzdrževanja (finančna cenitev) sodijo v krog finančnih poslov. Povedano drugače, gre za storitve s področja finančništva. Naštete storitve so obsežene s širšim pojmom finančnih storitev oziroma storitev s področja finančništva in se zato štejejo enake storitvam, ki ji varuje prejšnja znamka.²⁰ Ciljna javnost, njihov namen, način uporabe, kot način nudenja so enaki. S tega vidika si konkurirajo. Enakost storitev je v tem pogledu podana; analiza tožene stranke je bila zato pravilna.

21Dalje, drži ugotovitev tožene stranke, da so storitve s področja zavarovalništva (zavarovalniško informiranje, zavarovalniško svetovanje, zavarovalništvo, zavarovalno posredništvo, nezgodno zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, življenjsko zavarovanje, protipožarno zavarovanje, aktuarski posli) in storitve posredovanja nepremičnin (posli v zvezi s posredovanjem nepremičnin, agencije za posredovanje (nepremičnine), cenitev nepremičnin, dajanje v najem pisarn (nepremičnina), oddajanje stanovanj v najem, pobiranje najemnin, posredništvo z zgradbami, stanovanjsko posredništvo, upravljanje nepremičnin, upravljanje stanovanjskih zgradb, zakup kmetij, zakup nepremičnin) komplementarne finančnim storitvam. Z njimi so v pomembni povezavi,²¹ storitve se dopolnjujejo in zasledujejo isto ciljno javnost, imajo enak ali podoben namen, pogosto so nudene istočasno, s strani istih ponudnikov in na enak način. Finančne storitve (praviloma) spremljajo zavarovalniške ali storitve posredovanja nepremičnin ter obratno. Vse so v zvezi s premoženjem (narava); njihov namen se skriva v razpolaganju s premoženjem (sem sodi prodaja, nakup, najem, oddaja, upravljanje, zavarovanje, itd. vseh vrst premoženja). Še drugače, gre za storitve, ki omogočajo in služijo razpolaganju s premoženjem. Navadno se tržijo oziroma nudijo na enak ali podoben način: bodisi v poslovalnicah ponudnikov ali preko spleta. Običajno so ponujene hkrati: na primer pri nakupu avta ali nepremičnine prodajalec ali posrednik ponudi financiranje in zavarovanje opisanega nakupa ali vsaj pomoč oziroma svetovanje pri tem. Evidentno gre za istega ciljnega potrošnika (osebe/družbe, ki razpolagajo s premoženjem).

22Sicer pa tožeča stranka niti ni določno nasprotovala toženi stranki, da so prijavljene storitve komplementarne storitvam vložnice ugovora. V tej smeri ni ničesar navedla.²² Vztrajala je le, da se vložnica ugovora sklicuje na storitve, ki jih po zakonu ne sme opravljati. Ta argument ni tehten iz dveh razlogov.

23Najprej, dejavnost banke je res bila in je še zakonsko določena in omejena (prvi, odstavek 30. člena v zvezi s 5. in 6. členom ter tretji odstavek 30. člena Zakona o bančništvu;²³ v nadaljevanju: ZBan-2). Toda banka je lahko nudila dodatne in druge finančne storitve. Med prve so sodili posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic (1. točka prvega odstavka 6. člena ZBan-2), med druge pa zavarovalni ali pozavarovalni posli (1. točka drugega odstavka 6. člena ZBan-2) ter zavarovalno zastopništvo (3. točka drugega odstavka 6. člena ZBan-2). Z zavarovalnimi posli in zavarovalniškim posredovanjem se je²⁴ torej lahko ukvarjala; to pa pokriva zavarovalniško informiranje, zavarovalniško svetovanje, zavarovalništvo, zavarovalno posredništvo, nezgodno zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, življenjsko zavarovanje, protipožarno zavarovanje in aktuarske posle.

24Storitve v zvezi s posredovanjem nepremičnin pa so v tesnem stiku s finančnim zakupom (3. točka drugega odstavka 5. člena v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZBan-2), upravljanjem naložb in svetovanjem v zvezi s tem (11. točka drugega odstavka 5. člena v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZBan-2) ter upravljanjem investicijskih skladov (4. točka drugega odstavka 6. člena v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZBan-2). Naštete storitve je banka lahko nudila.

25Drugič, primerjava storitev se nanaša na registrirane storitve in ne na tiste, za katere se predhodna znamka dejansko uporablja.²⁵ Izjema je primer, ko prijavitelj trdi, da je imetnik prejšnje znamke dejansko nudil le določene storitve in to tudi dokaže; potem se (v okviru ugovornega postopka) šteje, da je registrirana le za ta del storitev. Tožeča stranka v postopku pred Uradom ni postavila take zahteve. Omenila je le, da je obseg storitev, ki jih lahko opravlja vložnica ugovora, zakonsko omejen.²⁶ Ta navedba pa ni dovolj; prvenstveno bi morala našteti, s katerimi storitvami točno se vlagateljica ugovora ne ukvarja in za to tudi ponuditi dokaze. Tega pa ni storila.²⁷

26V oziru na povedano, je odločitev tožene stranke, da so primerjane storitve enake ali zelo podobne, pravilna.

Presoja podobnosti znakov

27Kot že poudarjeno, mora ocena verjetnosti zmede, ki bi nastala zaradi vidne, slušne in pomenske podobnosti temeljiti na celostnem vtisu znakov, upoštevajoč njihove razlikovalne in prevladujoče sestavine. Odločilno vlogo pri tem ima dojemanje povprečnega potrošnika; ta pa praviloma zazna znak kot celoto in se ne spušča v njegove posamezne podrobnosti.²⁸

28Tožena stranka je sledila opisanim kriterijem (prejšnja in 10. točka te sodbe) in pravilno primerjala znaka. Sodišče se strinja, da je besedni del pri obeh znamkah prevladujoč. Prejšnja znamka je sestavljena iz stilizirane črke A in nadaljnjega besedila v velikih tiskanih črkah „ctiva“ ki je izpisan na prečni črti črke A. Tvori zaključeno enoto - besedo „ACTIVA“, ki je dominantni del znamke. Slogovno drugačna in večja črka A, niti manjši poševni zapis preostanka besede, ne spremeni tega vtisa. Kasnejša znamka je tudi sestavljena in sicer iz figurativnega dela v obliki diska (elipse) iz treh krivulj pred odebeljeno besedo v velikih črkah „AKTIVA“. Grafični del znamke ni izrazit, je okrasen in ne izstopa v primerjavi z besednim; ob besedi „AKTIVA“, ki je daljša in s poudarjenimi velikimi tiskanimi črkami, nima močnejšega učinka.²⁹ Tega ne spremeni niti položaj pred besedo „AKTIVA“; slednja torej prevlada. Ker se besedi razlikujeta le v drugi črki (prejšnja znamka ima črko c, poznejša pa črko k), ostale so torej enake in jih je enako število, je vidna podobnost znakov, v očeh povprečnega potrošnika, visoka.

29Slušni primerjavi znakov tožeča stranka ni ugovarjala, ni pa soglašala s pomensko primerjavo. Trdila je, da se pomen izraza „ACTIVA“ skriva v „biti aktiven“. Za finančne storitve je beseda „aktiva“ opisovalna, zato zanje ne more biti dominatna.

30Oceni tožene stranke, da sta znamki pomensko enaki, sodišče pritrjuje. Beseda „activa“ ne pomeni „biti aktiven“³⁰, temveč je različica zapisa „aktiva“. Črka „k“ je v slogu angleških besed zamenjana s „c“. Pomen besede pa se ohrani in sicer je sinonim za premoženje.³¹ Znaka se po pomenski vsebini povsem ujemata, upoštevna javnost ga bo brez dvoma razumela kot premoženje.³²

31Na tem mestu sodišče pripominja, da je tožeča stranka uveljavljala opisnost in zmanjšano razlikovalnost prejšnje znamke kot celote (listovni številki spisa 2 in 10), kot tudi opisnost in šibko razlikovalnost besede „activa“, torej dela predhodne znamke (listovna številka spisa 7).³³ Zadnji ugovor je, kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve, treba vzeti v obzir pri oceni podobnosti znakov.

32Stališče tožeče stranke, da bi se tožena stranka morala osredotočiti na figurativni del znakov, ker ima (pomensko) njun besedni del majhen razlikovalni učinek, je zmotno. Bistven je celostni vtis znakov, (tudi) z upoštevanjem njihovih razlikovalnih ter prevladujočih prvin in ne zgolj pomenski vidik.³⁴ Na splošno, besedni del sestavljenega znaka res ni nujno prevladujoč,³⁵ toda v obravnavanih znakih je: stilizirana črka „A“ oziroma elipsa iz treh krivulj³⁶ pred daljšo odebeljeno besedo, nimata takega značaja, da bi tvorili poglavitni del znakov; besedni del je ključen tudi po glasovni in pomenski primerjavi.³⁷

Kar pa se tiče zmanjšane razlikovalnosti pomena besede „activa“, ne gre prezreti, da ima del znamke lahko šibkejši razlikovalni učinek, vendar to ne vodi do (avtomatičnega) sklepa, da ne more biti prevladujoč oziroma da ga je treba zanemariti.³⁸ Tožena stranka je razložila, da imajo v sestavljenem znaku figurativni deli manjšo težo.³⁹ Predhodna znamka je beseda z izrazito stilizirano prvo črko; poznejša znamka vsebuje (od figurativnega dela) daljši odebeljeni izraz. Povprečni potrošnik pa, kot povedano, zazna znak kot celoto; ne ukvarja se s posameznimi detajli. V obravnavanem primeru, ju bo dojel kot „aktiva“, kar pomeni premoženje.⁴⁰

33Končno, pa se ugovor šibke razlikovalnosti dela predhodne znamke, prvič pojavi šele v tožbi. Presoja podobnosti znakov je vprašanje dejanskega stanja;⁴¹ tožeča stranka pa ni navedla razlogov, ki bi kazali, da teh dejstev upravičeno ni mogla navesti v postopku prijave svoje znamke oziroma v postopku ugovora zoper registracijo te znamke (52. člen Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1⁴²).

Celostna presoja verjetnosti zmede

34Jedro tožbenih navedb je mogoče strniti tudi v očitek, da tožena stranka ni opravila celostne presoje verjetnosti zmede v javnosti. Po mnenju tožeče stranke je zapis „ACTIVA“ za finančne storitve povsem opisovalen in zato zanje ne more biti prevladujoča prvina.

35Sklepanje tožeče stranke ni pravilno. Njeno izhodišče je prepričanje, da je del predhodne znamke, to je beseda „activa“ opisna in bi zato moral prevladati figurativen element. Ta pa se razlikuje od grafizma poznejše znamke. Toda tožeča stranka je spregledala, da s tem uveljavlja absolutni razlog za zavrnitev znamke (43. člen ZIL-1). Opredelitev dela znaka kot opisnega predstavlja seveda zanikanje njegovega razlikovalnega značaja. To pa vodi v izpodbijanje veljavnosti prejšnje znamke, ki pa ni mogoče v ugovornem postopku zoper registracijo znamke.⁴³

36Dalje, kot je že zgoraj omenjeno in je tudi ustaljeno v sodni praksi, je treba ločiti razlikovalni učinek prejšnje znamke v zvezi z varstvom, ki ga le-ta uživa (per se ali zaradi lastnega ugleda) od razlikovalnega učinka posamezne prvine sestavljene znamke, ki se nanaša na njeno sposobnost, da prevlada v celostnem vtisu znamke (postane poglavitni del znamke; 29. točka te sodbe). Prvi pride v poštev pri celostni presoji verjetnosti zmede, drugi pa pri oceni podobnosti znakov. Kot rečeno, ima del prejšnje znamke lahko šibek razlikovalni učinek,⁴⁴ vendar to ne pomeni, da ne more biti prevladujoč del znaka oziroma da ga je treba zanemariti.⁴⁵

37Morebitni izostanek razlikovalnosti prejšnje znamke ni dejavnik pri presoji podobnosti znakov. Razlog za to je preprost; razlikovalni učinek nima vpliva na zaznavo podobnosti v očeh povprečnega potrošnika.⁴⁶

38V tej točki sodišče zgolj ponavlja, da se verjetnost zmede presoja celostno, z upoštevanjem vseh pomembnih dejavnikov. Vključuje podobnost znakov in podobnost blaga ali storitev (manjša podobnost prvih se izravna z večjo podobnostjo drugih), kot tudi prepoznavnost znamke na trgu, vse z vidika povprečnega potrošnika. Navsezadnje odsotnost morebitne visoke razlikovalnosti prejšnje znamke ne izključuje možnosti zmede pri povprečnemu potrošniku.⁴⁷ Ne sme se prezreti, da je razlikovalni učinek predhodne znamke le eden od dejavnikov presoje verjetnosti zmede. Tako lahko tudi pri znamki s šibkim razlikovalnim učinkom nastane zmeda, predvsem zaradi podobnosti znakov in podobnosti storitev.⁴⁸ Nadalje je tožena stranka pravilno ocenila, da so storitve v delu enake, v delu pa zelo podobne. Tudi njena primerjava znakov je točna: znamki sta si vidno zelo blizu, slušno in pomensko pa sta enaki. Predmetne storitve so nudene bodisi na spletu, bodisi v poslovalnicah, zato nobena od podobnosti (vidna, slušna in pomenska) ne pride do izraza (prevlade); ne izstopa. Pri upoštevni javnosti, ne glede na to, da ima višjo raven pazljivosti, obstaja verjetnost zmede; povprečni potrošnik bo mislil, da obravnavane storitve izvirajo od vložnice ugovora ali z njo ekonomskih povezanih podjetij.

Na kratko še o sodni praksi in praksi Urada Evropske unije za intelektualno lastnino

39Tožeča stranka se je, v podkrepitev svojih navedb, sklicevala na več odločitev Sodišča Evropske unije. To je v zadevi T-390/03 z dne 11. 5. 2005 primerjalo obstoječo znamko v grafizmu, ki je bila sestavljena iz besed „CAPITAL MARKETS“ ter črk „CM“ sive barve v dveh vrsticah s prijavljenim figurativnim znakom, ki je vseboval beli črki „CM“ v rdečem kvadratu in ki sta bili postrani odebeljeno oranžno podčrtani. Ne da bi se naslovno spuščalo v podrobnosti, je že na prvi pogled jasno, da so razlike v znakih take, da med primeroma ni mogoče potegniti vzporednic. Poleg tega je Sodišče Evropske unije res zapisalo, da „zmanjšana pomembnost izraza „capital markets" zato lahko sproži določeno vidno podobnost med zadevnima znamkama“ (37. točka te sodbe). Toda po tem je nadaljevalo „Vendar ima ta vidna podobnost zgolj majhno posledico“ (38. točka te sodbe). Na koncu je razsodilo, da ima izraz, kljub opisnemu značaju za storitve, s pomenskega stališča povečano pomembnost (59. točka te sodbe). Z drugimi besedami, ne glede na to, da je bila del sestavljene znamke besedna zveza z opisnim pomenom, znamka ni izgubila svoje razlikovalnosti.

40Kar pa se tiče sodbe T-558/13 z dne 4. 3. 2015, ne gre prezreti, da je sodišče primerjalo besedni znamki, sestavljeni iz več besed in črk.⁴⁹ Znamki sta ščitili le blago, zadevna javnost pa je bila povprečno pozorna in preudarna, le za del blaga nadpovprečno. Pričujoča zadeva ni taka in se je zato ne sme enačiti.⁵⁰

41Nenazadnje Sodišče Evropske unije pri primerjavi znamk v sporu T-106/06,⁵¹ za razliko od tega spora, ni našlo vidne in pomenske podobnosti, slušno pa le za določene angleško govoreče države.⁵² Po preučitvi načina trženja prijavljenega blaga in storitev je odločilo, da ni verjetnosti zmede pri povprečnem potrošniku.

42Naslovno sodišče pa je v postopku I U 5/2015⁵³ presojalo primerjavo predhodnih znamk, besedne (ena beseda) in znamke v grafizmu (beseda v določeni obliki z izstopajočimi črkami) s poznejšo figurativno znamko (štiri besede različnih velikosti z grafizmom v obliki oči in kapljic, vse v enaki barvi). Poleg razlik v podobnosti znakov in same upoštevne javnosti, razlogi iz te odločitve o opisnosti in splošnosti besede ne govorijo v prid razlage, za katero se zavzema tožeča stranka.

43Tožeča stranka se je sklicevala tudi na odločitve Urada Evropske unije za intelektualno lastnino. Sodišče pripominja zgolj, da to ni sodna presoja. Na tem mestu se sklicuje na prakso Sodišča Evropske unije.⁵⁴

K II. točki izreka

44Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, saj je sodišče tožbo zavrnilo (četrti odstavek 25. člena Zakon o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1⁵⁵).

¹ Objavljen v Uradnem listu Socialistične federativne republike Jugoslavije, številka 51/74 in Uradnem listu Republike Slovenije številka 9/92 z dne 21. 2. 1992.
² Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 45/2001 z dne 7. 6. 2001, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 37/2004 z dne 15. 4. 2004, 20/2006 z dne 24. 2. 2006, 100/2013 z dne 6. 12. 2013 in 23/2020 z dne 14. 3. 2020.
³ Primerjaj prvi odstavek 42. člena ZIL-1. Tako Sodišče Evropske unije v zadevah C-39/97 z dne 29. 9. 1998, 28. točka in C-517/99 z dne 4. 10. 2001, 22. točka ter številne druge, ki so sledile. Enako Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi III Ips 111/2016 z dne 23. 1. 2018, 15. točka.
⁴ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 252/2013 z dne 9. 12. 2014, 12. točka in tam naštete odločbe in odločitve X Ips 420/2010 z dne 12. 9. 2012, 8. točka, X Ips 221/2012 z dne 12. 9. 2012, 9. točka, X Ips 252/2013 z dne 9. 12. 2014, 12. točka, X Ips 183/2015 z dne 9. 12. 2015, 9. točka, X Ips 52/2016 z dne 31. 8. 2016, 10. točka.
⁵ Tako Sodišče Evropske unije v zadevah C-251/95 z dne 11. 11. 1997, 23. točka, C-342/97 z dne 22. 6. 1999, 25. točka, C-3/03 z dne 28. 4. 2004, 29. točka, C-120/04 z dne 6. 10. 2005, 28. točka in nadaljnje odločitve.
⁶ Tako Sodišče Evropske unije v zadevah C-251/95 z dne 11. 11. 1997, 22. točka, C-342/97 z dne 22. 6. 1999, 18. točka, C-3/03 z dne 28. 4. 2004, 28. točka in sledečih odločitvah.
⁷ Tako Sodišče Evropske unije v zadevah C-39/97 z dne 29. 9. 1998, 17. točka, C-342/97 z dne 22. 6. 1999, 19. točka in nadaljnjih odločitvah.
⁸ Tako Sodišče Evropske unije v zadevah C-251/95 z dne 11. 11. 1997, 23. točka, C-342/97 z dne 22. 6. 1999, 23. točka in kasnejših odločitvah.
⁹ Tako Sodišče Evropske unije v zadevi C-342/97 z dne 22. 6. 1999, 17. točka in sledečih odločitvah.
¹⁰ Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 420/2010 z dne 12. 9. 2012, 8. točka.
¹¹ Kot pod prejšnjo opombo. Primerjaj še sodbi Sodišča Evropske unije C-115/19 z dne 11. 7. 2020, 54. točka in C-766/18 z dne 5. 3. 2020, 63., 67. točka ter tam našteto sodno prakso.
¹² Sodba Sodišča Evropske unije T-256/04 z dne 13. 2. 2007, 42. točka in tam našteta sodna praksa.
¹³ To so potrošniki storitev, ki jih obsega prejšnja znamka in prijavljenih storitev (storitev poznejše znamke; sodba Sodišča Evropske unije T-125/21 z dne 2. 3. 2022, 62. točka).
¹⁴ Sicer se pri skupinah z različnimi ravnmi pozornosti, vzame v obzir tista z najnižjo (sodbi Sodišča Evropske unije T-168/20 z dne 24. 3. 2021, 24. točka, T-328/19 z dne 8. 7. 2020, 36. točka in tam našteta sodna praksa).
¹⁵ Sodba Sodišča Evropske unije T-125/21 z dne 2. 3. 2022, 66. točka.
¹⁶ Ni pomembno katere storitve imetnik znamke dejansko opravlja (sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 91/2013 z dne 11. 11. 2014, 13. točka in sodba Sodišča Evropske unije T-389/19 z dne 8. 7. 2020, 48. točka).
¹⁷ Prijavila je še vrsto blaga in storitev iz razredov 35, 37 39, 42 in 45 Nicejske klasifikacije.
¹⁸ Sodba Sodišča Evropske unije C-307/10 z dne 19. 6. 2012, 7. točka.
¹⁹ Tako Sodišče Evropske unije v zadevah C-39/97 z dne 29. 9. 1998, 23. točka, C-673/15 z dne 20. 9. 2017, 48. točka, T-328/19 z dne 8. 7. 2020, 39. točka, T-465/21 z dne 23. 3. 2022, 32. točka in tam našteta sodna praksa. Na te razloge se je oprlo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi X Ips 301/2006 z dne 30. 9. 2008, 12. točka.
²⁰ Gre za ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije, kot na primer zadevi T-346/04 z dne 24. 11. 2005, 34. točka in T-328/19 z dne 8. 7. 2020, 49. točka.
²¹ Komplementarno blago so proizvodi, ki so med seboj povezani na način, da so drug drugemu nepogrešljivi ali pomembni za uporabo: povprečni potrošnik lahko dobi vtis, da izvirajo iz istega ali povezanega podjetja (sodbi Sodišča Evropske unije T-465/21 z dne 23. 3. 2022, 37. točka, T-457/15 z dne 15. 6. 2017, 36. točka).
²² Primerjaj sodbo Sodišča Evropske unije T-328/19 z dne 8. 7. 2020, 47. točka.
²³ Objavljen v Uradnih listih, številki: 25/2015 z dne 13. 4. 2015, 41/2017 z dne 26. 7. 2017 in odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-55/16-19 z dne 13. 6. 2019.
²⁴ Tudi po trenutni zakonodaji lahko nudi opisane storitve; ZBan se v tem pogledu ni spremenil.
²⁵ Sodbi Sodišča Evropske unije T-328/19 z dne 8. 7. 2020, 48. točka in T-457/15 z dne 15.6.2017, 46. točka.
²⁶ 5. stran izpodbijane odločbe.
²⁷ Primerjaj sodbi Sodišča Evropske unije T-346/04 z dne 24. 11. 2005, 35. točka in T-388/00 z dne 23. 10. 2002, 50. točka.
²⁸ Kot pod opombo 5.
²⁹ Primerjaj sodbe Sodišča Evropske unije T-312/03 z dne 14. 7 2005, 37. točka, T-457/15 z dne 15. 6. 2017, 61. točka, T-328/19 z dne 8. 7. 2020, 58. točka in tam naštete sodbe.
³⁰ Aktiven oziroma dejaven je v angleškem jeziku „active“ (https://sl.pons.com/prevod/angle%C5%A1%C4%8Dina-sloven%C5%A1%C4%8Dina/active).
³¹ Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika so aktiva premoženjske sestavine, ki jih kdo ima; tudi službujoča vojska (https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=133&View=1&Query=aktiva). Sopomenka zanjo pa je premoženje (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=aktiva&All=aktiva&FilteredDictionaryIds=208).
³² Sodba Sodišča Evropske unije T-125/21 z dne 2. 3. 2022, 100. točka.
³³ Tožeča stranka mestoma trdi, da je del prejšnje znamke, beseda „activa“ povsem opisovalna (listovna številka spisa 7), mestoma pa, da je znak „ACTIVA“ šibko razlikovalen (listovna številka spisa 2 in 10). To pa sta vsebinsko različna ugovora, kot bo vidno iz nadaljnje obrazložitve.
³⁴ Presoja podobnosti znakov ne pomeni upoštevanja le enega elementa sestavljenega znaka in njegove primerjave z drugim znakom (Sodba sodišča Evropske unije C-3/03 z dne 28. 7. 2004, 32. točka). Primerjaj še sodbi C-235/05 z dne 27. 4. 2006, 53. točka in T-125/21 z dne 2. 3. 2022, 83. točka.
³⁵ Je pa praviloma (sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opravilna številka X Ips 252/2013 z dne 9. 12. 2014 13. točka). Presoja podobnosti je več kot primerjava ene prvine znamke z drugo znamko. Treba je preučiti vsako znamko kot celoto, kar pa ne pomeni, da v določenih okoliščinah ne sme prevladati en ali več njenih delov v vtisu upoštevne javnosti. Če so vsi ostali zanemarljivi, se lahko podobnost presoja na podlagi te prvine. To velja predvsem kadar taka sestavina sama prevlada nad podobo znamke, ki jo ima povprečni potrošnik v zavesti, zaradi česar vsi drugi (sestavni) deli, ostanejo v ozadju (sodbe Sodišča Evropske unije T-328/19 z dne 8. 7. 2020, 54. točka, T-160/15 z dne 10. 3. 2016, 28. točka, T-457/15 z dne 15. 6. 2017, 50. točka).
³⁶ Preprost figurativni (dekorativni) element (praviloma) ne posreduje sporočila, ki bi si ga povprečni potrošnik lahko zapomnil (sodba Sodišča Evropske unije T-387/18 z dne 13. 2. 2020, 117. točka in tam naštete sodbe). Podobno tudi sodba T-457/15 z dne 15. 6. 2017, 61. točka.
³⁷ Primerjaj sodbo Sodišča Evropske unije T-125/21 z dne 2. 3. 2022, 83. točka. Podobno še sodba T-134/06 z dne 13. 12. 2007, 52. točka, kjer je sodišče poudarilo, da je sestavljena znamka lahko podobna drugi znamki, ki je enaka ali podobna enemu od sestavnih delov sestavljene znamke. Pogoj za to je, da je ta del prevladujoč v celotnem vtisu, ki ga ustvarja sestavljena znamka.
³⁸ Tako Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi X Ips 183/2015 z dne 9. 12. 2015, 14. Enako Sodišče Evropske unije v sodbah T-457/15 z dne 15. 6. 2017, 60. točka in T-134/06 z dne 13. 12. 2007, 54. točka.
³⁹ Sodba Sodišča Evropske unije T-328/19 z dne 8. 7. 2020, 58. točka in tam naštete sodbe.
⁴⁰ Primerjaj še sodbo Sodišča Evropske unije T-168/20 z dne 24. 3. 2021, 62. točka.
⁴¹ Sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 183/2015 z dne 9. 12. 2015, 15. točka in III Ips Ips 141/2007 z dne 7. 9. 2010, 15. točka. Primerjaj še odločitve Sodišča Evropske unije v zadevah C-182/14 z dne 19. 3. 2015, 47., 48. točka in tam navedeno sodno prakso.
⁴² Uradni listi Republike Slovenije številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009.
⁴³ Tako Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi X Ips 183/2015 z dne 9. 12. 2015, 12. točka. Primerjaj še sodbo X Ips 228/2012 z dne 12. 9. 2012, 11. točka.
⁴⁴ Tožeča stranka je na zadnji strani tožbe zapisala, da je razlikovalnost prejšnje znamke za finančne storitve zmanjšana.
⁴⁵ Tako Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi X Ips 183/2015 z dne 9. 12. 2015, 14. točka.
⁴⁶ Sodba sodišča Evropske unije C-235/05 z dne 27. 4. 2006, 42. točka.
⁴⁷ Sodba Sodišča Evropske unije T-168/20 z dne 24. 3. 2020, 82. točka.
⁴⁸ Sodbe Sodišča Evropske unije T-130/03 z dne 22. 9. 2005, 78. točka, T-134/06 z dne 13. 12. 2007, 70. točka, T-457/15 z dne 15. 6. 2017, 86. točka, T-328/19 z dne 24. 3. 2020, 82. točka in T-501/20 z dne 30. 6. 2021, 60. točka.
⁴⁹ Primerjalo je FORCE-X in FSA K-FORCE.
⁵⁰ Sodišče je pri tehtanju podobnosti med drugim opozorilo, da je treba vzeti v obzir vse prvine znakov; čeprav je imela beseda „force“ (sila) šibek razlikovalni značaj, je ni zanemarilo (42. točka sodbe).
⁵¹ Gre za sodbo z dne 23. 1. 2008. Kasnejša figurativna znamka je bila sestavljena iz dveh besed, osenčenih in različnih barv (modre in rdeče), postavljenih ena nad drugo (v dveh vrsticah; druga črka v prvi vrstici se je zlila z drugo črko v spodnji vrstici), pri predhodni pa so bile bele črke v črnih pravokotnikih (škatlah). Razlikovali sta se v številu črk.
⁵² 38. točka do 41. točka sodbe.
⁵³ Gre za sodbo naslovnega sodišča I U 5/2015 z dne 7. 4. 2015.
⁵⁴ Na primer v sodbah T-611/13 z dne 15. 7. 2015, 60, in 61. točka, T-610/13 z dne 30. 9. 2015, 41. točka.
⁵⁵ Uradni listi Republike Slovenije številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009.