VSM Sklep III Cp 837/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nepravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se mladoletna sina nepravdnih strank A. A. in B. B. zaupata v varstvo in vzgojo materi (točka I. izreka), da je oče dolžan za vsakega sina plačevati preživnino v znesku 160,00 EUR mesečno, in sicer v tem znesku od 20. 7. 2022 dalje, pred tem pa v zneskih ob upoštevanju sklenjene začasne sodne poravnave (točka II. izreka) ter določilo stike med očetom in mladoletnima otrokoma tako, da se bodo izvajali med letom vsak tretji vikend v mesecu od petka po končanem šolskem pouku mladoletnih otrok do nedelje ter v času praznikov in šolskih počitnicah po sprotnem dogovoru med staršema (točka III. izreka). V preostanku je višji zahtevek po plačilu preživnine zavrnilo (točka IV. izreka) ter odločilo, da vsaka nepravdna stranka krije svoje stroške postopka (točka V. izreka).

2Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec z navedbo, da sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. V nadaljevanju se povzema bistvo pritožbe: o dodelitvi v varstvo in vzgojo mladoletnih sinov je sodišče odločilo predvsem na podlagi izpovedbe matere ter mnenja CSD. Nasprotni udeleženec vztraja, da bi moralo sodišče dati večjo težo dejstvu, da so predlagateljici pred desetimi leti odvzeli tri otroke ter to nedvomno kaže na značaj in sposobnosti in zmožnosti predlagateljice tudi v obravnavanem postopku. Sodišče ni upoštevalo, da prideta otroka na stik z očetom lačna, da ju mati ne pripravi oziroma slabo pripravi na stik, da nasprotni udeleženec dela izključno v dopoldanskem času, zato bi lahko v večji meri z večjo skrbnostjo opravljal varstvo in vzgojo sinov, saj meni, da je za oba sinova bolj primeren starš. Vztraja, da bi sodišče moralo postaviti izvedenca pedopsihologa ali pedopsihiatra, ki bi podal mnenje o tem ali je zaupanje otrok predlagateljici dejansko v njuno korist. Ker otroka trenutno živita pri materi to še ne pomeni, da slednja bolje prepoznava njune potrebe. To bi lahko presojal zgolj izvedenec, ki bi moral z obema otrokoma opraviti pogovor ter z obema udeležencema in se opredeliti kdo od staršev je dejansko tisti, ki je najbolj primeren, da ju prevzame v varstvo in vzgojo. Sodišče ni upoštevalo neformalnega razgovora z dne 20. 7. 2022, saj iz njega izhaja, da sta se oba otroka na zadnjem stiku pri očetu dobro imela, nadalje izpodbija preživnino kot previsoko. Zmožnosti nasprotnega udeleženca še zdaleč niso takšne, da bi lahko mesečno plačeval tako določene zneske. Po njegovem vedenju mati še vedno prejema denarno socialno pomoč, prav tako plačo in otroški dodatek. Nadalje izpodbija odločitev o izvrševanju stikov, ker meni, da bi moralo sodišče stike določiti vsak drugi vikend v mesecu od petka po končanem šolskem pouku. Izpodbija kot neživljenjsko in neizvršljivo podredno odločitev sodišča, da v kolikor mati ne uspe urediti lastnega prevoza, ju oče preda materi na železniški postaji v ... ob uri, ki jo sproti dogovorita starša. Ne strinja z odločitvijo, da se stiki v času praznikov in šolskih počitnic izvajajo po sprotnem dogovoru med staršema. Sodišče bi moralo tudi te stike določiti upoštevaje, da dokazni postopek potrjuje, da predlagateljica nasprotnemu udeležencu stike onemogoča.

3Predlagateljica v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene očitke ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4Pritožba ni utemeljena.

O vzgoji in varstvu mladoletnih otrok:

5Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo tretjega odstavka 138. člena Družinskega zakonika, potem, ko sta starša dogovorila več začasnih poravnav, a se dokončno nista uspela sporazumeti, odločilo o varstvu in vzgoji 7 in 9-letnih sinov nepravdnih strank tako, da ju je dodelilo materi. Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri tej odločitvi izhajalo iz temeljnega vodila, to je zagotavljanja otrokovih največjih koristi. Določba 137. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) določa dolžnost staršev, da morajo svojemu otroku omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Sodišče je s pomočjo mnenja Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD), stališča zagovornikov otrok pri Varuhu za človekove pravice, izpovedb obeh staršev, neformalnih razgovorov z mladoletnima sinoma nepravdnih strank, poročila osnovne šole ter vseh ostalih listinskih dokazov, povzetih v točki 6 obrazložitve, presodilo, da je v največjo možno korist obeh mladoletnih otrok, da se zaupata v varstvo in vzgojo materi ter, da se nadaljujejo stiki z očetom, kot so se pričeli izvajati med tem postopkom. Prepričljive razloge za takšno odločitev je strnilo v točki 11 obrazložitve.

6Ker je o vzgoji in varstvu mladoletnih sinov sodišče odločilo na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega izvedenega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) in svojo odločitev tudi ustrezno obrazložilo, ni mogoče pritrditi pritožbi, da je „sodišče mladoletna sina dodelilo v varstvo in vzgojo predlagateljici predvsem na podlagi njene izpovedbe ter mnenja CSD kot tudi ne očitku, da je sodišče mnenje CSD napačno ocenilo ter premalo upoštevalo dejstvo, „da so predlagateljici pred desetimi leti odvzeli tri otroke“. Tudi očitki očeta, da je sodišče zmotno ugotovilo njegove starševske kapacitete, niso utemeljeni.

7V postopku pred sodiščem prve stopnje niso bile prezrte navedbe nasprotnega udeleženca, s katerimi je opozarjal na to, da so bili predlagateljici pred desetimi leti otroci, ki jih ima iz prejšnjega razmerja, odvzeti in oddani v rejo s strani CSD. Iz poročil CSD, ki se nahajajo v spisu izhaja, da je CSD celostno obravnaval oba udeleženca ter njuna mladoletna sinova (mnenja CSD z dne 10. 6. 2021, z dne 15. 12. 2021, z dne 23. 5. 2022 ter z dne 7. 6. 2022), pri čemer je sodelovalo več strokovnih delavcev. CSD je podal opis ugotovljenih okoliščin v obravnavani zadevi in pojasnil, da so bistveno drugačne kot pred desetimi leti. V izdelavi mnenja je upošteval tudi poročilo Varuha človekovih pravic in poročili obeh zagovornic otrok¹. Ugotovljene okoliščine, s katerimi utemeljuje svojo odločitev so: mati je v času, ko se je preselila na območje CSD, Enota dokazala, da za otroka zna poskrbeti, da sta urejena, čista in primerno oblečena, zanju se zanima v šoli in vrtcu ter sodeluje z institucijami. Bivalne razmere so po vselitvi v stanovanje ugodne, v času, ko je ni doma poskrbi, da sta otroka pod nadzorom. Mati je tista, ki bolje prepoznava potrebe obeh otrok in jih tudi v skladu s svojimi zmožnostmi poskuša zadovoljiti. Otroka sta ob materi sproščena, kažeta na veliko navezanost na mamo, komunikacija je primerna, medtem, ko sta do očeta bolj indiferentna. Mati se je vključila v storitev Pomoč družini za dom in sodeluje s strokovnimi delavkami CSD. S temi ugotovitvami je bil prepričljivo zavrnjen očetov bistveni očitek dodelitve sinov materi, da torej mati ni sposobna skrbeti za njuno vzgojo in varstvo, skladno z varovanjem koristi mladoletnih otrok.

8Tudi pritožbeni očitek, da bi sodišče moralo v postopku „postaviti izvedenca pedopsihologa ali pedopsihiatra, ki bi podal mnenje o tem ali je zaupanje otrok predlagateljici dejansko v njuno korist“, ni utemeljen. V sodni praksi ni sporno, da ima mnenje CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, in ki s sodiščem sodeluje tudi v funkciji javnega interesa, bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, saj izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi strokovna ocena delavcev, ki imajo na tem področju specifična znanja. Zato v družinskih zadevah za odločitev praviloma zadošča že strokovno mnenje CSD. Tudi v obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo pridobljeno mnenje CSD in zaključilo, da v njem ni nejasnosti ali pomanjkljivosti ter da ni takšnih specifičnosti v zadevi, da bi bilo potrebno opraviti še bolj poglobljeno strokovno ekspertizo². Ob tem niso ostale prezrte pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca o osebnih značilnostih predlagateljice, torej ali ta deluje v skladu z načelom največje koristi otrok, zlasti ob dejstvu, da je mladoletni A. A. otrok s posebnimi potrebami, da bi se moralo kritično opredeliti do informacij, ki jih je pridobilo s strani CSD o odvzemu otrok predlagateljice pred desetimi leti, da ni upoštevalo, da se oba otroka pri očetu dobro počutita ter da bi imela pri njem boljše pogoje za razvoj in šolanje. CSD je situacijo v družini obravnaval večkrat, celostno ter povzetek ugotovljenih dejstev natančno opredelil v zadnji dopolnitvi mnenja z dne 7. 6. 2022.

Glede odločitve o stikih:

9Tudi glede določitve stikov je sodišče odločilo na podlagi natančne ocene vseh izvedenih dokazov, zlasti mnenja CSD ter poročila varuha človekovih pravic oziroma zagovornic obeh otrok ter tudi izjav mladoletnih sinov. Sodišče je upoštevalo mnenje CSD, da je v korist obeh otrok, da ohranita stike z očetom v obsegu, kot so se pričeli izvajati po zaključku stikov pod nadzorom, tekom tega postopka. Na podlagi stikov pod nadzorom med otrokoma in očetom so ugotovili, da so se oče in sinova sproščeno družili ter, da sinova stikov več ne zavračata. A CSD je pojasnil, da je šlo za kontrolirano okolje ter, da sta otroka glede pogostejših stikov še vedno odklonilna zaradi dejstev, ki so se dogajala v preteklosti, ko je družina še živela skupaj in je bilo prisotno psihično in fizično nasilje. Sodišče je pravilno ocenjevalo vsa mnenja in tudi izjavi obeh otrok iz katerih je mogoče razbrati, da ne želita pogostejših stikov, kot so se izvajali pred izdajo sklepa v tej zadevi. V kolikor pa se bo oče prizadeval, da bo druženje s sinovoma potekalo v sproščenem vzdušju, se bodo njihove medsebojne vezi zagotovo okrepile.

10Tudi oddaljenost bivališč staršev je okoliščina, ki jo je potrebno upoštevati pri določitvi stikov, saj le ta objektivno onemogoča stike med tednom, čas voženj k očetu in nazaj k materi pa tudi vpliva na preživljanje prostega časa med vikendi, ki je prvenstveno namenjen otrokovemu počitku. Sodišče prve stopnje je zato, upoštevaje vse ugotovljene okoliščine, pravilno odločilo, da stiki med očetom in otrokoma potekajo vsak tretji vikend v mesecu od petka po končanem šolskem pouku do nedelje. Pritožnik se zavzema zato, da bi z otrokoma preživel več vikendov in sicer vsak drugi vikend, a po mnenju sodišča druge stopnje, glede na vse ugotovljene pomembne okoliščine, neutemeljeno.

11Nasprotni udeleženec nadalje graja kot ne dovolj določljivo odločitev sodišča, da v kolikor mati ne uspe urediti lastnega prevoza, ju oče preda na železniški postaji v ... ter kot nedoločljivo tudi odločitev, da se starša glede stikov v času praznikov in šolskih počitnic sproti dogovarjata. Sodišče druge stopnje ne pritrjuje pritožbi, „da bi sodišče moralo upoštevati osebnost predlagateljice in njeno nezanesljivost in oteževanje izvajanja stikov med očetom in sinovoma“. Teh očitkov izvedeni dokazi niso potrdili, niti jih ni potrdil nasprotni udeleženec v svoji izpovedbi, ko je izpovedal, da se s predlagateljico lahko dogovorita glede poteka stikov, in sicer „sem rekel, če se da stik prestaviti, je rekla, da ni problema, da se lahko dogovarjata ter, da sta jih že izvajala tako, da je sinova po koncu stika pripeljal do ...“³. Glede na oddaljenost staršev, je takšno dogovarjanje nujno kot tudi odločitev, da sta tako mati kot oče tista, ki bosta morala poskrbeti za prevoze na stike oziroma s stikov. Tako je Vrhovno sodišče že zavzelo načelno stališče, da naj oba roditelja poskrbita za prevoze otrok na stike in s stikov, saj to sodelovanje pokaže otrokom, da pri izvrševanju stikov sodelujeta in sta v odnosu do njih enakopravna. Vendar praksa tako Vrhovnega kot višjih sodišč dopušča tudi odstope od tega stališča v primeru tehtnih okoliščin in takšne okoliščine je sodišče prve stopnje našlo v dejstvu, da mati nima lastnega avtomobila. Zato je za primer, da mati ne bo uspela urediti lastnega prevoza navedlo, da bo v takem primeru po predhodnem dogovoru otroka prevzela na železniški postaji v ..., do koder se lahko pripelje iz ... po otroka z vlakom, kar je skladno z načelom varstva pravic in koristi mladoletnih otrok, torej, da se stik z otrokom na tak način sploh izvede.

O preživnini:

12Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na materialnopravno podlago tudi za ta del odločitve, ki jo sodišče druge stopnje ne bo povzemalo (točka 14 obrazložitve). Višina ugotovljenih potreb mladoletnih sinov je dovolj argumentirana v točkah 15 in 17 obrazložitve, kajti dejstvo je, da se potrebe skoraj mesečno spreminjajo, zato so pravilno ocenjene, saj ne morejo biti matematično izračunane. Pritožba jih graja zgolj na splošno. Sodišče prve stopnje je presojalo s strani matere podano specifikacijo, z upoštevanjem tudi splošno znanih dejstev. Povprečni mesečni strošek šolskih obveznosti in potrebščin je upoštevalo v višini 50 EUR, kar je realno, ob upoštevanju stroškov šolskega izleta, ekskurzije, nakupa vseh potrebščin ob začetku šolskega leta ter stroškov s potrebščinami, ki se pojavljajo skozi vse leto.

13Po presoji sodišča druge stopnje je sodišče tudi preživninsko breme pravilno razporedilo med oba preživninska zavezanca. Ob upoštevanju, da so preživninske zmožnosti na strani predlagateljice in nasprotnega udeleženca približno enake ter ob upoštevanju, da bo pretežno breme vzgoje in varstva mladoletnih sinov na materi, je odločitev, da je oče dolžan prispevati za preživljanje vsakega od mladoletnih sinov po 160,00 EUR, pravilna. Ob tem je sodišče ustrezno upoštevalo tudi pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca, njegov povprečni mesečni dohodek (približno 800,00 EUR) in tudi prevozne stroške, ki bo jih imel z izvrševanjem stikov in mu zato ni naložilo višjih preživninskih obveznosti. Mati bo morala še vedno prispevati za pokritje mesečnih potreb obeh sinov več kot oče, zato bo gotovo tudi otroški dodatek porabljen za pokritje otrokovih osnovnih življenjskih potreb. Nasprotna, a tudi ne dovolj konkretizirana pritožbena graja, zato ni utemeljena.

14Glede na obrazloženo je potrebno pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrniti ter potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

15Ker nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni bistveno pripomogel k rešitvi pritožbe ter ob upoštevanju, da lahko sodišče v postopkih za varstvo koristi otroka odloči o stroških postopka po prostem preudarku (določba 101. člena ZNP-1), nosita udeleženca vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Zaključni poročili o poteku zagovorništva - prilogi C15 in C16.
² VSL IV Cp 1521/2019.
³ Izpoved nasprotnega udeleženca na list. št. 256.