VSM Sklep II Kp 9441/2022

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se na zahtevo Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu z dne 16. 2. 2022 na podlagi prvega odstavka 167. člena Zakona o kazenskem postopku zoper osumljenega:

A. A., samskega, ne obsojenega, ni v drugem kazenskem postopku, na prostosti,

opravi preiskava

zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nasilje v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika, da je v družinski skupnosti, s svojo zunaj zakonsko partnerko B. B., grdo in ponižujoče ravnal ter jo pretepal in jo z opisanim omejevanjem njenih enakih pravic, spravljal v skupnosti v podrejen položaj, s tem, da jo je na P., kjer sta bivala:

- decembra 2015, v enem izmed prepirov brcal v rebra ter jo poškodoval tako, da je 2. 12. 2015 poiskala zdravniško pomoč, kjer si ni upala povedati, da jo je pretepel partner, saj jo je ves čas ustrahoval, da jo bo ubil;

- neugotovljenega dne v letu 2019, ko je izvedela, da ima ljubico in sta bila na sprehodu, vanjo metal kamenje ter jo nato potiskal in brcal;

- jo v septembru 2019 udaril v desno oko ter ji povzročil udarnino očesa, pri čemer pri zdravniku ni upala povedati, da jo je poškodoval on ter je dejala, da se je udarila sama s sušilcem za lase;

- jo poleti 2021, ko se je vrnila iz obletnice osnovne šole, zmerjal s »kurbo skurbano«, jo udaril v desno stran glave, da se ji je zadnja stran uhana zapičila v kožo

- ter, ko sta poleti 2021 odšla na dopust v Moravske toplice, med vožnjo ustavil, jo zlasal in s telefonom večkrat udaril po glavi, jo zmerjal s »kurbo skurbano« ter nagnal iz avtomobila, in je z zgoraj opisanimi ravnanji pri B. B., povzročil dalj časa trajajoče vznemirjenje in prestrašenost, saj si njegovega nasilja ni upala naznaniti.

1Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je z izpodbijanim sklepom, po podanem nestrinjanju preiskovalne sodnice, na podlagi sedmega odstavka 169. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zavrnil zahtevo za preiskavo, ki jo je okrožna državna tožilka vložila zoper osumljenega A. A. zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2Zoper tak sklep se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožila okrožna državna tožilka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep senata sodišča prve stopnje spremeni tako, da zoper osumljenega uvede preiskavo.

3Pritožba je utemeljena.

4Okrožna državna tožilka po vsebini graja dejanske zaključke sodišča prve stopnje v zvezi z neobstojem utemeljenega suma osumljenemu očitanega kaznivega dejanja. V tem ji je pritrditi, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

5Primarno je poudariti, da je po določbi prvega odstavka 167. člena ZKP eden od pogojev za začetek preiskave obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Procesni zakon zahteva utemeljen sum pri odločanju o priporu, o uvedbi preiskave in v postopku obtoževanja. Gre za pravni standard, za katerega zakon ne predpisuje meril, prav tako ne predpisuje dokaznih standardov. Zato jih s posameznimi odločitvami ustvarja ustavna in sodna praksa. Toda utemeljen sum lahko izvira le iz retrospektivno prognostičnega sklepanja, ki vselej temelji na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Takšna verjetnost pa se presoja z vidika sporočljivosti in preverljivosti posameznih dejstev. V stadiju odločanja, ali naj se začne zoper določeno osebo preiskava, je treba izhajati iz njenega namena, predpisanega v drugem odstavku 167. člena ZKP, in sicer, da se med njeno izvedbo zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali ustavi postopek. Slednje pomeni, da za presojo obstoja utemeljenega suma ni potrebno, da so v predkazenskem postopku zbrani vsi dokazi, pač pa ugotovljena tista dejstva in zbrani tisti dokazi, ki utemeljujejo sklepanje, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Pri presoji utemeljenega suma preiskovalni sodnik upošteva vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepa, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Ne more pa presojati verodostojnosti posameznih nasprotujočih si dokazov, ker je takšna ocena vselej pridržana glavni obravnavi, če v nadaljnjem postopku pride do njene izvedbe.¹

6Iz vsebine obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje zahtevo za preiskavo zavrnilo, ker ni podan utemeljen sum, da bi osumljeni A. A. storil kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1. Na podlagi zbranih podatkov, tj. osumljenčevega zagovora, uradnih zaznamkov o zbranih obvestilih od C. C. in Č. Č. ter uradnega zaznamka o ugotovitvah policista D. D. je namreč zaključilo, da slednji ne potrjujejo posameznih očitkov iz zahteve za preiskavo, da je osumljeni s svojo zunaj zakonsko partnerko B. B. grdo in ponižujoče ravnal ter jo pretepal in jo z opisanim omejevanjem njenih enakih pravic spravljal v skupnosti v podrejen položaj.

7Takšne zaključke po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno graja okrožna državna tožilka, ki opisanemu nasprotuje in v jedru svojih navedb zatrjuje, da je utemeljen sum, ki se zahteva za uvedbo preiskave, zoper osumljenega v konkretnem primeru podan. V pritožbi je ustrezno obrazložila, zakaj je v obravnavni zadevi podan utemeljen sum v smeri očitanega kaznivega dejanja. Obenem je povsem na mestu opozorila na zanj značilno dogajanje »za štirimi stenami«, kjer praviloma ni očividcev posameznih dogodkov, medtem ko žrtev nasilna ravnanja storilca skriva, opravičuje in se k njemu večkrat vrača. Na sodišče prve stopnje je utemeljeno naslovila očitek, da je brez kakršnekoli podlage ocenilo, da oškodovani ne verjame in nasprotno, da očitno brez zadržkov sledi osumljenemu. Pri tem je izpostavila bistveni dokaz, iz katerega izhaja utemeljenost suma, da je osumljeni storil posamezna dejanja, kot so zapisana po alinejah izreka zahteve za preiskavo, in sicer izjavo ter opis dejanja, podanega po oškodovani B. B. ob podaji kazenske ovadbe. Iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe z dne 1. 12. 2021 namreč izhaja, da je vse dogodke, ki so del opisa kaznivega dejanja opisala in pri tem tudi pojasnila, zakaj na primer pri zdravniku ni povedala, kako je poškodbe v resnici zadobila, kar je ob upoštevanju prej navedenega razumljivo. Posledično iz zdravniškega izvida ne more izhajati navedba, da jo je poškodoval partner in je potemtakem ocena izjave oškodovane v smeri neverodostojnosti, ki pred sodnikom še sploh ni bila zaslišana, preuranjena. Okrožna državna tožilka se z razlogi sodišča prve stopnje ne strinja tudi zato, ker meni, da bo šele po zaslišanju oškodovane in drugih prič, natančni razjasnitvi razmerja med njo in osumljenim ter razjasnitvi okoliščin, v katerih je prihajalo do posameznih dejanj, zajetih v opis kaznivega dejanja, mogoče podati popolno oceno o verodostojnosti B. B. in njenem zdravstvenem oziroma psihičnem stanju (ki ga v izjavah ob osumljenem omenjajo oškodovankina mama C. C., hči Č. Č. in policist D. D.).

8V konkretnem primeru se preiskovalna sodnica z opravo preiskave ni strinjala, saj je menila, da ne obstaja utemeljen sum, da je osumljeni storil naznanjeno kaznivo dejanje, izvenrazpravni senat pa je na podlagi osumljenčevega zagovora, uradnih zaznamkov o zbranih obvestilih od C. C. in Č. Č. ter o ugotovitvah policista D. D. razlogovanju za neizvedbo kazenske preiskave z zaključki, da zbrani podatki ne potrjujejo posameznih očitkov iz zahteve za preiskavo, pritrdil. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljevalo na podlagi okoliščine, da Č. Č., hči osumljenega in oškodovane, izjave slednje glede dogodka iz decembra 2015, ko naj bi jo osumljeni brcal v rebra, zaradi česar je iskala zdravniško pomoč, ni potrdila. Kljub temu pa je hči pritrdila v obstoj besednih sporov oziroma prepirov med staršema in k enemu od inkriminiranih dogodkov povedala, da je slišala hrup ter našla mamo na stopnicah. Prav tako se je spomnila, da je mama zaradi bolečin ob kašljanju čez nekaj dni šla k zdravniku. Ob navedenem je sodišče prve stopnje nekritično zaobšlo še nekatere druge podatke ter dokaze, ki izhajajo iz kazenskega spisa in jih okrožna državna tožilka v pritožbi upravičeno izpostavlja. Pritožbeno sodišče na tem mestu opozarja predvsem na vsebino uradnega zaznamka o zbranih obvestilih od oškodovankine sestre E. E., ki sicer pri inkriminiranih dogodkih resda ni bila neposredno prisotna, vendar pa sodišče prve stopnje zanemari iz spisa izhajajoči podatek, da ji je sestra zaupala, da naj bi jo obdolženi pretepal. In takšno prezrtje je sodišče prve stopnje dopustilo kljub dejstvu, da se v spisovni listinski dokumentaciji nahaja poškodbeni list z dne 2. 12. 2015, ki kot izvid RTG prsnega koša potrjuje zlom XI. rebra, ki naj bi bil posledica zgolj nerodnega giba. Glede na splošno poznavanje človekove anatomije, ki za zlom reber praviloma predpostavlja predhodno delovanje zunanje sile na prsni koš (bodisi pri padcu ali udarcu), s strani oškodovane pri zdravniku navedeni način nastanka telesne poškodbe morda terja celo strokovno presojo neodvisnega sodnega izvedenca medicinske stroke. Enako je ostal spregledan oftalmološki izvid Zdravstvenega doma R. z dne 2. 9. 2019, ki pri oškodovani potrjuje udarnino očesa ter posledično mirovanje in dvotedensko bolniško odsotnost (izvid Okulistike F, d.o.o. z dne 9. 9. 2019). V danem primeru sicer drži, da so osumljeni, oškodovankina mati in hči potrdili težave v duševnem zdravju do mere, ki B. B. narekujejo medikamentozno zdravljenje z antidepresivi, po drugi strani pa ostaja glede na ugotovitve policista D. D. s strani sodišča prve stopnje povsem ignorirana okoliščina, da bo leta 2004 rojena hči po dogovoru v skrbništvu mame. Torej ne očeta in ne v deljenem skrbništvu. Pritožbeno sodišče opozarja, da je prav namen kazenske preiskave, da se v njenem okviru takšne okoliščine razčistijo in tudi pridobijo potrebni dokazi, ki bodo v nadaljevanju služili kot podlaga državnemu tožilstvu za odločitev, ali zoper obravnavanega sploh vložiti obtožni akt ali pa kazenski postopek ustaviti.

9V fazi odločanja o odreditvi preiskave sodišče obstoja posameznih odločilnih dejstev ne presoja po načelu proste presoje dokazov in se tudi ne spušča v presojo verodostojnosti dokazov ter tehtanje nasprotujočih si dokazov v smislu drugega odstavka 355. člena ZKP. Skozi to postopkovno fazo sodišče zgolj oceni, ali zbrani dokazi zadoščajo za utemeljen sum, da je obravnavani osumljenec izvršil kaznivo dejanje. In v aktualnem stadiju zbrano gradivo je po oceni pritožbenega sodišča takšne kvalitete, da poda zadostno podlago za sklep o obstoju utemeljenega suma, da je osumljeni storil kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1. Posledično je pritožbeno sodišče zoper osumljenega uvedlo kazensko preiskavo.

10Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.

¹ Sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 10349/2009 z dne 14. 7. 2011, smiselno enako VSM Sklep II Kp 36543/2020 z dne 27. 1. 2022.