VSRS Sklep II DoR 128/2022

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

1Toženca sta se zoper vloženo negatorno tožbo branila z ugovorom, da tožnika ne vznemirjata protipravno. Prvi toženec je z nasprotno tožbo uveljavljal zahtevek za pridobitev solastninske pravice na nepremičninah št. 1094/32 in 1094/33, k. o. ... na podlagi priposestvovanja. Trdil je, da je prodajna pogodba z dne 27. 5. 2003, ki jo je tožnik sklenil s prodajalko A. A., in na podlagi katere se je pri navedenih nepremičninah vpisal v zemljiški knjigi kot lastnik, navidezna. Pogodba z dne 29. 9. 1998 je tista, ki pomeni pravo voljo pogodbenih strank in je podlaga za njegovo dobroverno lastniško posest, ki jo izvaja na enak način že od leta 1998.

2Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženca solidarno dolžna odstraniti objekt, to je leseni nadstrešek za avtomobile, postavljen na parc. št. 1094/32, k. o. ..., in vsa vozila, ki jih imata sama, njuni obiskovalci ali kdorkoli drug v njunem imenu na tej nepremičnini, ter da se jima prepove vznemirjanje s podobnimi ravnanji na tej parceli.

Ugodilo je nasprotnemu tožbenemu zahtevku prvega toženca, da se ugotovi, da je solastnik do ½ nepremičnin z ID znakom 0000-1094/32 in 0000-1094/33. k. o. ...

3Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo izpodbijano sodbo.

4Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije in predlagal dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali je pravnomočna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka in ugoditvi zahtevku po nasprotni tožbi za ugotovitev solastninske pravice na podlagi priposestvovanja v konkretnem primeru pravilna?; 2) Ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje o (ne)obstoju dobre vere prvega toženca (tožnika po nasprotni tožbi) v zvezi s priposestvovanjem solastnine na spornih nepremičninah?; 3) Ali tisti, ki se je po svojih trditvah zavestno odločil, da se ne bo vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine, pri čemer to svojo odločitev pojasni s skrivanjem premoženja pred svojo bivšo ženo v izogib delitvi skupnega premoženja, lahko v dobri veri in lahko na tej podlagi pridobi lastninsko pravico s priposestvovanjem (izvenknjižno/zunajknjižno priposestvovanje)?; 4) Ali je pravilen pravni zaključek o dobri veri tistega, ki je odločitev o ne-vpisu v zemljiško knjigo zatrjeval – pojasnjeval z izigravanjem pravnega reda? in 5) Ali je pravilen pravni zaključek o dobri veri tistega, ki je zatrjeval skrivanje premoženja pred svojo bivšo ženo, ki je zahtevala svoj delež na skupnem premoženju, in s tem pojasnjeval svojo odločitev o tem, da ne vknjiži svoje solastnine v zemljiško knjigo?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).