VSM Sodba I Cp 572/2022

I. Pritožba se zavrne in potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) v roku 60 dni dolžna izprazniti začasno bivalno enoto št. X v večstanovanjski stavbi v Mariboru, ulica ... 7 in ga prostega oseb in stvari izročiti lastniku (v nadaljevanju tožnik).

2Zoper zamudno sodbo vlaga pravočasno in dovoljeno pritožbo toženka po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter primarno predlaga njeno spremembo v smislu zavrnitve tožbenega zahtevka ter naložitev plačila pravdnih stroškov tožniku, podredno pa razveljavitev in vrnitev v novo sojenje. Bistvo pritožbenih navedb je, da je toženka prava neuka stranka, v težki življenjski situaciji, ki jo je popolnoma zlomila fizično in psihično, je brez vsakršnih dohodkov in brez bivalnih razmer, v sodnem postopku je izgubila skrbniške pravice do svojega mladoletnega otroka, kar jo je popolnoma psihično strlo, zato ni zmožna realne presoje, kaj naj bi sodno pisanje zanjo sploh pomenilo in da bi lahko imelo kakšne posledice. Okrnjeno je njeno splošno razumevanje in realna presoja, ne more se zavedati dane situacije, v kateri se je znašla, o čemer priča dejstvo, da se je na sklep o pridobitvi neprofitnega stanovanja odzvala s pritožbo v smislu, da ji pripada lastniško stanovanje večje velikosti, novo, sončno, zato bi moralo sodišče imenovati izvedenca psihiatra, ki bi ocenil njeno zmožnost realne presoje in podal ustrezno strokovno neodvisno mnenje o njeni nezmožnosti realne presoje. Toženka nima zdravnika, zato je pri njen zdravstvena oskrba izostala. Nobeno pisanje ne more učinkovati zoper stranko, ki ni zmožna izraziti svoje prave volje oziroma ni poslovno sposobna ter zato zamudna sodba zanjo ne more učinkovati. Priglaša stroške.

3Tožnica v odgovoru na pritožbo v celoti kot neutemeljene zavrača pritožbene trditve, hkrati pa se protivi postavitvi izvedenca psihiatra in zgolj pavšalnim trditvam o poslovni nesposobnosti toženke. Če bi bila toženka poslovno nesposobna, ne bi bil podan temelj, da se ji dodeli začasna bivalna enota in najem celo štirikrat podaljšan z aneksi, poleg tega bi bila s strani uradnih institucij že nameščena v pristojni zavod. V začasni enoti biva že od leta 2017, čeprav so le-te namenjene osebam le za začasno ureditev stanovanjskih potreb, na podlagi javnega razpisa ji je bilo ponujeno stanovanje v velikosti 44,74 m2 na naslovu ulica ... 2 v Mariboru, ki pa ga je toženka odklonila. Stroškov ne priglaša.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo zaradi izpolnjenih predpostavk iz 318. člena ZPP. Ugotovilo je, da iz tožbenih trditev in predloženih dokazov izhaja, da toženka uporablja stanovanje (začasno bivalno enoto) nezakonito, saj je najemna pogodba (z aneksi), sklenjena za določen čas prenehala veljati, o čemer jo je tožnik s pisnim opominom, ki ga je prejela 5. 11. 2021, opomnil ter ji naložil, da začasno bivalno enoto izprazni v 30 dneh, česar pa ni storila (111. člen Stanovanjskega zakona - v nadaljevanju SZ-1)¹.

6Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona. Na podlagi trditev in dokazov tožnika, ob predpostavki, da se štejejo trditve za resnične (ker toženka na tožbo ni odgovorila) in le-te niso v nasprotju s predloženimi dokazi, je sodišče prve stopnje sprejelo pravilne materialno pravne zaključke, do katerih se je obrazloženo opredelilo v obrazložitvi sodbe. Sodišče druge stopnje razlogom sodišča prve stopnje v celoti pritrjuje, v odgovor pritožbenim navedbam dodaja:

7Po sistemu afirmativne (pozitivne) litiskontenstacije se pasivnost tožene stranke ocenjuje kot priznanje dejanskih navedb tožeče stranke v tožbi (pri izdaji zamudne sodbe sodišču ni treba ugotavljati dejanskega stanja, za podlago se vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi in ga tožena stranka v pritožbi ne more več izpodbijati). Pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zoper zamudno sodbo, ni dopusten (drugi odstavek 338. člena ZPP).

8Toženka v svoji pritožbi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje konkretno ne izpodbija, sklicuje se zgolj na neobstoj svoje poslovne sposobnosti, katere pravna posledica je, da zamudna sodba zoper njo ne more učinkovati.

9Pravdna stranka je lahko vsaka fizična oseba (prvi odstavek 76. člena ZPP). Stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja pravdna dejanja, govorimo o pravdni sposobnosti (prvi odstavek 77. člena ZPP), v primeru pa, da stranka pravdne sposobnosti nima, jo zastopa njen zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP).

10Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se toženka v pritožbi glede poslovne nesposobnosti zgolj neobrazloženo sklicuje na dejstvo izgube skrbniške pravice nad svojim mladoletnim otrokom, kar naj bi jo popolnoma psihično strlo ter tudi na dejstvo, da se je na sklep o pridobitvi neprofitnega stanovanja odzvala s pritožbo (ker s ponujenim stanovanjem ni bila zadovoljna), kar vse naj bi vplivalo na njeno zmožnost realne presoje, posledično pa bi moralo sodišče imenovati izvedenca psihiatra, ki bi le-to ocenil. Tovrstna pritožbena zatrjevanja so na takšni pavšalni ravni, da jim sodišče ne more slediti. Sodišče druge stopnje ugotavlja, kot izhaja iz izpodbijane zamudne sodbe, da je imela toženka v najemu sedaj obravnavano začasno bivalno enoto že od leta 2017² v kateri torej biva že več kot 5 let, to pravico pa si je toženka zagotovila s sklepanjem aneksov o podaljšanju najema. Da bi bila toženkina poslovna sposobnost v tem času na kakršenkoli način okrnjena ni zatrjevano, zatrjevano je zgolj na pavšalni ravni, da je izgubila skrbništvo nad otrokom, kakšni so bili razlogi le-tega in kdaj je to bilo, toženka ne pove, hkrati pa na pomanjkanje njene poslovne sposobnosti ni moč sklepati zgolj zato, ker je zoper sklep o dodelitvi ji neprofitnega stanovanja v najem vložila pritožbo. Prav tako pritožba ne pove, kako bi na njeno poslovno sposobnost vplivalo dejstvo, da toženka nima zdravnika. Gre za povsem pavšalne in nekonkretizirane navedbe, ki posledično niso zmožne pritožbenega preizkusa ter na njihovi podlagi ni moč sklepati o tem, da toženka ni poslovno, posledično pravdno sposobna. Pritožba iz navedenih razlogov ni utemeljena.

11V posledici navedenega, ob izpolnjenih predpostavkah iz prvega odstavka 318. člena ZPP, ko iz tožbenih trditev in predloženih dokazov izhaja, da toženka biva v začasni bivalni enoti brez pravnega naslova ter posledično pravilnih materialno pravnih zaključkov, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti ter zamudno sodbo sodišča prve stopnje potrditi. Odločitev temelji na določbi 353. člena ZPP.

12Tožnik stroškov odgovora na pritožbo ni priglasil, toženka pa je s pritožbo v celoti propadla, zato jih je dolžna kriti sama³.

¹ Oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe oziroma podaljšala najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, uporablja stanovanje nezakonito, lastnik pa lahko kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja.
² Najemna pogodba sklenjena med J. in toženko dne 15. 5. 2017 ter zadnji aneks z dne 21. 1. 2021 s časom trajanja najema do 28. 10. 2021.
³ O stroških pooblaščenke toženke, dodeljene na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči, dodeljeni v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper zamudno sodbo, bo odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom (odločba Okrožnega sodišča v Mariboru Bpp 813/2022 z dne 23. 6. 2022).