VSM Sklep I Ip 857/2021

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi (točka I izreka), odločilo, da dolžnik sam nosi svoje ugovorne stroške (točka II izreka), dolžniku naložilo, da mora upnikoma povrniti izvršilne stroške v znesku 125,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in v presežku stroškovni zahtevek upnikov zavrnilo (točka III izreka).

2Zoper tak sklep se je po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov pritožil dolžnik. Sodišču prve stopnje je očital, da je v izpodbijanem sklepu zgolj prepisalo navedbe upnikov iz odgovora na ugovor, ne da bi samo presojalo stališča upnikov in zavzelo svoje stališče ter argumentiralo svojo odločitev. Navedel je, da dolžniku ni mogoče uspešno očitati, da zatrjevanega dejstva ni dokazal, če sodišče ob tem ne izvede dokazov, ki jih je dolžnik predlagal za dokazovanje tega dejstva. Sodišče je tako neupravičeno zaključilo, da dolžnik ni z ničemer uspel dokazati dogovora med pooblaščenko dolžnika in izvršiteljem A. A., saj dokazov z zaslišanjem predlaganih prič, odvetnikov B. B. in C. C., ni izvedlo. Nesprejemljivo je ugibanje sodišča, kaj bi ti priči lahko izpovedali, in sklepanje, da priči ne bi izpričali nič drugega, kot je dolžnik navedel v ugovoru. Sicer pa bi ob takem sklepanju moralo sodišče ugovorne navedbe o obstoju in vsebini dogovora z izvršiteljem A. A. šteti za dokazane, razen če je že v naprej predvidevalo, da bi odvetnika zagotovo podala krivo izpovedbo. Prav tako je treba ločiti navedbe stranke v vlogi in dokaz z izpovedbo priče. Zaradi neizvedbe predlaganih dokazov in zaključka, da obstoj dogovora ni dokazan, je sodišče poseglo v dolžnikovo pravico do enakosti obravnavanja v postopku in v pravico do izjave, s čimer je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in kršilo dolžnikovo ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, pravico do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS in pravico dolžnika do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). Dolžnik je v pritožbi še dodatno pojasnil, o čem bi lahko izpovedali predlagani priči, in pojasnil okoliščine, v katerih je prišlo do dogovora med izvršiteljem A. A. in odvetnikoma, do sodelovanja, ki ga je dolžnik opisal v ugovoru, in zakaj je bil dogovor sklenjen v ustno. Dolžnik v pritožbi kot zmoten graja tudi zaključek sodišča prve stopnje, da so bili stranke dogovora odvetnika in izvršitelj, in izpostavlja, da so bili stranke dogovora izvršitelj in upniki v izvršilnih postopkih, ki sta jih v teh izvršilnih postopkih zastopala odvetnika. V obravnavani zadevi sta bila torej stranki dogovora izvršitelj in Č. Č., za slednjega pa je kot pooblaščenka dogovor sklenila odvetnica B. B. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in da napotek, naj se izvedejo predlagani dokazi in nato ugovoru v celoti ugodi ter izvršilni postopek ustavi oziroma da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru v celoti ugodi in izvršilni postopek ustavi, upnikoma pa naloži v plačilo vse stroške dolžnika, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Upnika na pritožbo nista odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze in se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, je eden izmed elementov pravice do izjave v postopku, ki je vsebovana v 22. členu Ustave. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja obveznost, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, izvede.¹ Sodišče lahko zavrne dokazni predlog le, če ima za to sprejemljiv in ustavno dopusten razlog, zlasti če je dokaz zaradi že dokazanega dejstva nepotreben (pri čemer sodišče ne sme opraviti vnaprejšnje dokazne ocene), če služi ugotovitvi dejstva, ki po presoji sodišča za odločitev ni relevantno, ali če je predlagani dokaz očitno neprimeren za ugotovitev dejstva, ki se z njim dokazuje. Pri tem pa mora biti vsaka zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza obrazložena.²

6Pritožba utemeljeno opozarja, da je bila s tem, ko sodišče prve stopnje ni izvedlo dokazov z zaslišanjem prič B. B. in C. C., ki sta bila, kot nenazadnje v svoji obrazložitvi ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, ključna za dokazovanje sklenjenega ustnega dogovora o odlogu plačila terjatve izvršitelja, na katerem je dolžnik utemeljeval svoj ugovor (9. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), dolžniku kršena njegova pravica do izjave, s čimer je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Prav navedeni priči naj bi bili namreč po navedbah dolžnika udeleženi pri dogovorih z izvršiteljem A. A. glede poslovanja z upniki, ki so bili njune stranke, B. B. pa tudi pri konkretnem ustnem dogovoru, sklenjenem za račun dolžnika v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, v okviru katerega naj bi bilo dogovorjeno, da dolžnik (kot upnik v tistem postopku) izvršitelju ni zavezan plačati njegovih stroškov, vse dokler izvršitelj od dolžnika iz tistega izvršilnega postopka sam ne izterja dolga oziroma dela dolga in si iz izterjanega zneska poplača svoje stroške.

7Pri tem je neutemeljena obrazložitev sodišča prve stopnje, da izvedba dokaza z zaslišanjem prič ni bila potrebna, ker je že dolžnik v ugovoru dovolj izčrpno pojasnil vlogo pooblaščenke v izvršilnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, pooblaščenka pa o tem ne bi mogla izpovedati drugače in bolj izčrpno, kot je to navedel dolžnik. Takšna obrazložitev kaže na nerazumevanje razlikovanja med navedbami o dejstvih in dokazi, s katerimi se ta dejstva dokazujejo, ter pomeni zmotno uporabo določbe 8. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Šele na podlagi ustrezne izvedbe dokazov, ki jih je za dokazovanje sklenjenega dogovora predlagal dolžnik, ter nasprotnih dokazov, ki sta jih v dokaz navedb, da takšnega dogovora ni bilo, predlagala upnika, bi namreč sodišče prve stopnje na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) lahko sprejelo zaključek, ali dejstvo glede sklenitve dogovora o odložitvi plačila šteje za dokazano ali ne. Pri tem pa vnaprejšnje prepričanje sodišča, da bo priča potrdila navedbe dolžnika, ne predstavlja utemeljenega in ustavno dopustnega razloga za zavrnitev izvedbe dokaza z zaslišanjem te priče. Takšno ravnanje sodišča, s katerim je dolžniku onemogočena izvedba zanj ugodnih dokazov, namreč pomeni kršitev pravice dolžnika do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in njegovo neenakopravno obravnavo v razmerju do upnika. Dokaz z zaslišanjem priče, ki je ključen za dokazovanje pravno pomembnih dejstev, na katera dolžnik opira svoj ugovor, je sodišče dolžno izvesti, šele po zaslišanju priče pa lahko opravi dokazno oceno izvedenega dokaza, oceni in ustrezno obrazloži, ali priči verjame ali ne, in ta dokaz skupaj z drugimi dokazi ustrezno upošteva pri ugotavljanju resničnosti zatrjevanih dejstev skladno z določbami 8. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

8Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v celoti razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V tem postopku bo moralo sodišče prve stopnje resničnost dejstev, na katera je dolžnik opiral svoj ugovor, in nasprotnih dejstev, ki sta jih zatrjevala upnika, ugotoviti na podlagi celovito izvedenega dokaznega postopka ter vestne in skrbne ocene izvedenih dokazov, kot to izhaja iz točke 7. te obrazložitve. Pritožbeno sodišče pa ob tem še opozarja, da sme sodišče prve stopnje svojo odločitev opreti le na dejstva in dokaze, ki jih je stranka pravočasno zatrjevala oziroma predlagala in glede katerih je bila nasprotni stranki dana možnost izjave. To velja tudi za dejstva in dokaze, ki jih upnik prvič navede oziroma predlaga v odgovoru na ugovor in ki ga je v takem primeru zaradi zagotovitve pravice do izjave treba dolžniku (skupaj s prilogami) pred odločitvijo vročiti v odgovor.

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

¹ Up-219/15-18 z dne 19. 5. 2016.
² Prim. Aleš Galič, Komentar Ustave Republike Slovenije, 22. člen, Pravica do izjavljanja, Jamstva v dokaznem postopku, dostopno na spletnem naslovu: https://e-kurs.si/komentar/jamstva-v-dokaznem-postopku/.