VSL Sodba X Kp 43082/2015

I. Ob obravnavanju pritožb tožilstva in obtoženkine zagovornice se ugodi pritožbi obtoženkine zagovornice in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se

obtoženo A. A., ki je hči ..., rojena ... v ..., EMŠO ..., stanujoča na naslovu ..., Slovenka, državljanka RS, po poklicu diplomirana ekonomistka, s končano Fakulteto ..., zaposlena na ZRSZ, prejema plačo v višini 950,00 EUR neto, brez drugih prihodkov, lastnica ..., ..., neobsojena, na prostosti,

iz razloga po 3. točki člena 358 Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je: kot uradna oseba zase sprejela obljubo nagrade in nagrado, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki bi ga sicer morala opraviti, s tem,

da je med 1. 5. 2015 in 16. 10. 2015 v Ljubljani, ko je bila zaposlena kot javna uslužbenka na delovnem mestu samostojni strokovni sodelavec I v Centralni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) in je opravljala uradne naloge, saj je imela na podlagi 28. in 30. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. 1. RS, št. 24/06, 105/06 -ZUS-1, 126/07, 65/08 -ZUP), 31. člena Statuta ZRSZ (Ur. l. RS, št. 34/08) ter 2. člena Uredbe o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Ur. l. RS, št. 29/00, 66/04, 17/06) na področju zaposlovanja tujcev posebno pooblastilo, št. 000/2012-000 z dne 24. 4. 2012, za vodenje postopka odločanja o dovoljenju za zaposlitev, za vodenje postopka odločanja o osebnem delovnem dovoljenju, za vodenje postopka odločanja o dovoljenju za delo, ter za vodenje postopka in odločanje v postopku izdajanja potrdil o prijavi in odjavi dela,

po sprejemu obljube B. B., da ji bo izročil 10% vsake nagrade, ki jo bo prejel za svoje posredovanje pri pridobivanju dovoljenj za delo tujcev, kot uradna oseba, pooblaščena za vodenje posameznih dejanj v postopku pred izdajo odločbe:

1. vodila upravni postopek, ki je na ZRSZ tekel pod št. 001/2015 v zadevi izdaje delovnega dovoljenja za tujca C. C., ki se je začel na podlagi vloge za izdajo dovoljenja za zaposlitev Č. Č. s.p., vložene pri ZRSZ, Območna služba Kranj dne 5. 5. 2015, in je v tem postopku opravljala uradna dejanja v usklajevanju s B. B., in sicer je A. A. na podlagi 66. in 67. člena ZUP pripravila zahtevo za odpravo pomanjkljivosti v zadevi izdaje delovnega dovoljenja za osebo C. C. z dne 13. 5. 2015, pri tem pa je C. C. preko B. B. tudi sporočala navodila, kako naj pravilno izpolni vlogo, nato pa dne 19. 5. 2015 na podlagi 10. in 14. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Ur. l. RS, št. 26/2011) in 207. člena ZUP pripravila dovoljenje za delo tujega zastopnika za C. C. za čas od 1. 6. 2015 do 31. 5. 2017, ki mu je bilo nato tudi izdano;

za kar je v točno neugotovljenem času po 14. 5. 2015 sprejela nagrado v višini 10% od zneska, ki ga je B. B. prejel od Č. Č., da bi za C. C. uredil podaljšanje delovnega dovoljenja;

2. vodila upravni postopek, ki je na ZRSZ tekel pod št. 002/2015 v zadevi izdaje dovoljenja za delo za D. D., ki se je začel ·na podlagi vloge za izdajo dovoljenja za delo družbe R. d.o.o., ki jo je zastopal E. E., vložene pri ZRSZ, Centralna služba Ljubljana dne 31. 8. 2015, in v tem postopku opravljala uradna dejanja v časovnem usklajevanju s B. B., ki je E. E. za točno neugotovljeno višino nagrade, ki jo je prejel med 1. 5. 2015, in 16. 10. 2015, pomagal pri pridobivanju dovoljenja za delo D. D., in sicer je na Finančno upravo RS poslala poizvedbe glede plačanih ·davkov in drugih obveznih dajatev za družbo R. d.o.o. zatem, ko je od B. B. izvedela, da naj bi E. E. obvezne dajatve za družbo R. d.o.o. plačal, saj je to pogoj za izdajo dovoljenja za delo tujca, kar je storila zaradi zgoraj opisane obljube nagrade, ki jo je sprejela od B. B., nakar je dne 16. 10. 2015 na podlagi 10. in 14. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Ur. l. RS, št. 26/2011) in 207. člena ZUP pripravila odločbo o zavrnitvi zahtevka za izdajo dovoljenja za delo za D. D., ker družba R. d.o.o. ni izpolnjevala pogojev iz 34. člena ZZDT-1;

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje jemanja podkupnine po drugem odstavku člena 261 KZ-1.

II. Na podlagi prvega odstavka člena 96 ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka člena 92 ZKP, potrebni izdatki obtoženke ter potrebni izdatki in nagrada njene zagovornice proračun.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obtoženko spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja jemanja podkupnine po drugem odstavku člena 261 KZ-1 ter ji na podlagi členov 57 in 58 KZ-1 izreklo pogojno obsodbo z določeno zaporno kaznijo enega leta in treh mesecev ter stransko denarno kaznijo v skupni višini 1.000,00 EUR in preizkusno dobo treh let. Ob tem je odločilo, da se v primeru preklica pogojne obsodbe v izrečeno zaporno kazen všteje čas pridržanja obtoženke ter da se določena stranska denarna kazen izvrši in jo je obtoženka dolžna plačati v roku 6 mesecev, odločilo pa je tudi o načinu izvršitve stranske denarne kazni v primeru, da se ne bi dala niti prisilno izterjati. Obtoženki je na podlagi prvega odstavka člena 95 ZKP naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka.

2Zoper navedeno sodbo sta se pritožila okrožni državni tožilec in obtoženkina zagovornica. Prvi je vložil pritožbo iz pritožbenega razloga kršitve kazenskega zakona ter odločbe o kazenski sankciji in predlagal, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje; zagovornica pa je vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženko oprosti obtožbenega očitka, podrejeno, da prvostopenjsko sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjen senat.

3Zagovornica je vložila odgovor na pritožbo okrožnega državnega tožilca ter predlagala, da ji pritožbeno sodišče ne sledi, pač pa ugodi pritožbi obrambe.

4Na zahtevo obtoženkine zagovornice je pritožbeno sodišče v skladu z določbo člena 378 ZKP o seji ter sestavi senata obvestilo predstavnika tožilstva, obtoženko in njeno zagovornico, le-ti so na sejo pristopili ter vztrajali pri svojih navedbah v vloženih pritožbah oziroma odgovoru na pritožbo.

5Sodišče druge stopnje je po proučitvi pritožbenih navedb, razlogov prvostopenjske sodbe ter podatkov spisa ugotovilo, da je v delu, ki se nanaša na zmotno ugotovitev dejanskega stanja, utemeljena pritožba obtoženkine zagovornice.

6Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo dejansko stanje, pri čemer je bila za pravilno ugotovitev potrebna samo drugačna presoja ugotovljenih dejstev, ne pa izvedba novih dokazov ali ponovitev že izvedenih dokazov, zaradi česar je na podlagi pooblastila iz petega odstavka člena 392 ZKP v zvezi s prvim odstavkom člena 394 ZKP ugodilo pritožbi obtoženkine zagovornice ter izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženko oprostilo obtožbenega očitka. Iz tega razloga se tudi ni opredeljevalo do pritožbenih navedb okrožnega državnega tožilca, v potrebni meri pa je zavzelo stališče glede obrambnih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na zatrjevano bistveno kršitev določb kazenskega postopka in kršitev kazenskega zakona.

7Obtoženki se je očitalo, da je v svojstvu uradne osebe sprejela obljubo nagrade in nagrado, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki bi ga (tudi) sicer morala opraviti. Konkretizacijo zakonskih znakov tudi po presoji sodišča druge stopnje predstavlja trditev v izreku prvostopenjske sodbe, da je: 1. kot javna uslužbenka na delovnem mestu samostojni strokovni sodelavec I v Centralni službi ZRSZ s pooblastili na področju zaposlovanja tujcev v skladu z ZUP, Statutom zavoda ZRSZ ter posebno uredbo o izobrazbi zaposlenih, ki vodijo upravne postopke in v njih odločajo, in sicer v postopkih odločanja o dovoljenju za zaposlitev, dovoljenju za delo in osebnem delovnem dovoljenju in v postopkih za izdajo potrdil o prijavi in odjavi dela (konkretizacija pojma uradne osebe po 4. točki prvega odstavka člena 99 KZ-1, to je druge osebe, ki opravlja posamezne uradne naloge na podlagi pooblastil, katere ji daje zakon ali na podlagi zakona izdani predpisi, in njenih uradnih nalog); 2. v času od 1. 5. 2015 do 16. 10. 2015 v Ljubljani vodila dva upravna postopka, in sicer v zadevi izdaje delovnega dovoljenja za tujca C. C., ko se je postopek začel na podlagi vloge z dne 1. 5. 2015, ter v zadevi izdaje delovnega dovoljenja za tujca D. D., ko se je postopek začel na podlagi vloge z dne 31. 8. 2015, pri čemer je v obeh postopkih opravila le tisto, kar bi tudi sicer morala opraviti, in sicer v prvem primeru dne 13. 5. 2015 pripravila zahtevo za odpravo pomanjkljivosti v tem postopku, C. C. sporočala navodila za pravilno izpolnitev vloge ter dne 19. 5. 2015 pripravila dovoljenje za delo tujega zastopnika, to je C. C., v drugem primeru pa poslala poizvedbe glede plačanih davkov in drugih obveznih dajatev za družbo R. d.o.o. ter dne 16. 10. 2015 pripravila odločbo o zavrnitvi zahtevka za izdajo dovoljenja za delo D. D., pri čemer je 3. tako ravnala po sprejemu obljube nagrade, katero ji je dal B. B., namreč da ji bo izročil 10 % vsake nagrade, ki jo bo prejel za svoje posredovanje v postopkih pridobivanja dovoljenj za delo tujcev, v postopku pridobivanja dovoljenja za delo C. C. pa po 14. 5. 2015 tudi sprejela nagrado v višini 10 % zneska, ki ga je B. B. prejel od Č. Č., da bi uredil podaljšanje delovnega dovoljenja za C. C., njena ravnanja v obeh postopkih pa so bila opravljena v časovnem usklajevanju s B. B., ki je v drugem postopku v času med 1. 5. 2015 in 16. 10. 2015 od E. E. prejel točno neugotovljeno višino nagrade zaradi svojega posredovanja v postopku pridobivanja dovoljenja za delo D. D. (konkretizacija sprejema obljube nagrade in sprejema nagrade ter uradnih dejanj v predmetnih upravnih postopkih, ki bi jih tudi sicer morala opraviti, ter vzročne zveze med opravljenimi uradnimi dejanji ter sprejemom obljube nagrade in sprejemom nagrade).

8Iz konkretnega opisa, ki se nanaša na obtoženkino izvršitveno ravnanje pod točko 1 izreka prvostopenjske sodbe, je sodišče prve stopnje res izbrisalo navedbo „100,00 EUR“, povezano z obtoženkino nagrado v zvezi z njenim sodelovanjem v tem upravnem postopku, ker je, po izvedbi dokaza z izvedencem za forenzične analize govornih posnetkov in tolmačem F. F. ter pričo C. C. in G. G. glede prisluha X št. 549 z dne 18. 5. 2015 ugotovilo, da sprejem prav takega zneska s strani obtoženke ni dokazan. Vendar pa je zakonski znak sprejema nagrade z opredelitvijo procentualnega dela tistega, kar naj bi prejel B. B. za svoje posredovanje v upravnem postopku v zvezi s pridobivanjem delovnega dovoljenja za tujca, še vedno konkretiziran v meri, ki zadošča kriteriju določnosti in s tem zakonitosti, ne glede na to, da tudi ni opredeljen natančen kraj in čas sprejema nagrade ter subjekt, ki naj bi obtoženki finančno odmeno izročil. Kritike pritožnice, ki ponuja svoje videnje glede zadostne konkretizacije obravnavanega zakonskega znaka, sodišče druge stopnje zato ne sprejema.

9V izreku prvostopenjske sodbe se zatrjuje, da je obtoženka v točno neugotovljenem času po 14. 5. 2015 sprejela nagrado v višini 10 % od zneska, ki ga je B. B. prejel od Č. Č. za svoje posredovanje pri pridobivanju dovoljenja za delo C. C.; določen znesek je sodišče prve stopnje samo izpustilo iz obtožbenega očitka zaradi nedokazanosti (točka 5 in 20 obrazložitve izpodbijane sodbe). Obrambi ni mogoče oporekati, da v izreku očitka ni konkretizirano točno, kdaj, kje, na kakšen način in od koga ter v kolikšni višini je obtoženka sprejela nagrado; vendar pa to ne vpliva na pravilnost ugotovitve, da je navedeno izvršitveno ravnanje v zadostni meri konkretizirano, pri čemer iz pritožbenih očitkov niti ni razvidno, zakaj obramba takemu zaključku prvostopenjskega sodišča oporeka. Z opredelitvijo, da je obtoženka v časovno zamejenem obdobju v Ljubljani sprejela določen procent nagrade, katero je B. B. dobil od Č. Č. za svoje posredovanje v upravnem postopku, je očitek namreč dovolj določno opredeljen po časovnih in krajevnih okoliščinah ter višini in načinu pridobitve, kar terja oceno, da obtoženkina procesna jamstva niso mogla biti prekršena.

10V neposredni obtožnici z dne 13. 6. 2016 (l. št. 629) sta bili sicer obtoženki očitani dve izvršitveni ravnanji kot uradni osebi v postopku izdaje delovnega dovoljenja tujcema C. C. in D. D., pri čemer naj bi v prvem primeru sprejela nagrado v višini 10 % nagrade, ki naj bi jo za svoje posredovanje prejel B. B. od Č. Č., v drugem pa sprejela obljubo nagrade, ki naj bi jo B. B. prejel za svoje posredovanje od E. E.

11Na naroku za glavno obravnavo v prejšnjem postopku dne 4. 1. 2019 (l. št. 884) je želelo tožilstvo po podanih ugovorih pravne narave in podanih zagovorih več obtoženih spremeniti obtožnico, kar mu je sodišče prve stopnje v tej fazi onemogočilo, nato v fazi dokazovanja zavrnilo vse dokazne predloge in po tem podano modifikacijo obtožnice zavrnilo kot nedopustno ter zoper vse obtožene, tudi zoper A. A., izreklo oprostilno sodbo po 1. točki člena 358 ZKP z razlogovanjem, da glede obtožene A. A. ni konkretizirano svojstvo uradne osebe, pomanjkljiv pa naj bi bil tudi opis glede zakonskih znakov obljube nagrade ter konkretnih uradnih dejanj, katere naj bi opravila obtoženka (l. št. 903). Sodišče druge stopnje je tako razlogovanje v svoji odločbi, izdani na pritožbo tožilstva (l. št. 951), zavrnilo (točka 14 do 16 obrazložitve sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. X Kp 43082/2015, z dne 8. 4. 2020) ter poudarilo, da je bila po trditvi tožilstva v izreku obtožnega akta obtoženka zaposlena na ZRSZ kot nosilcu javnega pooblastila za izdajanje delovnih dovoljenj tujcem, prav tako pooblastilo pa da je imela tudi obtožena A. A., in pri tem glede na zakonske znake iz drugega odstavka člena 261 KZ-1 ocenilo kot brezpredmetno, ali je nastopala kot javna uslužbenka ali kot uradna oseba; v delu, ki se nanaša na obtoženko, je zavrnilo tudi obrazložitev prvostopenjskega sodišča glede nekonkretiziranosti zakonskega znaka obljube nagrade ter uradnih dejanj, v katerih naj bi delovala obtoženka, kar je zajeto v točki 17 obrazložitve predmetne pritožbene odločbe.

12Modifikacijo, ki se določno nanaša na obtoženo A. A., je tožilstvo vložilo s čistopisom obtožnice (l. št. 997) na prvem naroku za glavno obravnavo v ponovljenem sojenju dne 10. 2. 2021; dodalo je statut zavoda kot podlago za obtoženkino delovanje ter okoliščino, da je obtoženka v postopku za izdajo delovnega dovoljenja C. C. sprejela 10 % od konkretnih 100,00 EUR denarne nagrade, katero naj bi B. B. prejel od Č. Č. za njegovo posredovanje v upravnem postopku. Obtoženki in njeni zagovornici je bil dan dodatni rok za pripravo obrambe.

13Na naslednjem naroku za glavno obravnavo dne 24. 2. 2021 (l. št. 1006) je obramba nasprotovala vloženi modifikaciji obtožbe v njenem čistopisu z razlogovanjem, da je institut po členu 344 ZKP namenjen spremembi obtožnice glede na izvedeni dokazni postopek, do tega dokaznega postopka pa da v ponovljenem sojenju sploh še ni prišlo. Sodišče prve stopnje je ugovor pravne narave smiselno zavrnilo z obrazložitvijo, da gre za situacijo, kjer so zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja podani ter da je v modifikaciji zajeta le specifikacija sicer že zadosti konkretiziranih zakonskih znakov, zato je spremembo ocenilo kot dopustno.

14Drugo modifikacijo je tožilstvo vložilo na naroku za glavno obravnavo dne 26. 5. 2021 (l. št. 1169; modifikacija se nahaja na l. št. 1174); ta modifikacija je povzeta v izrek izpodbijane sodbe. S to spremembo je tožilstvo dopolnilo pravno podlago nalog obtoženke v postopkih odločanja o delovnih dovoljenjih tujcev in določilo njen status kot status javne uslužbenke oziroma uradne osebe na podlagi posebnega pooblastila ter postavilo nekoliko drugačen koncept obtožbenih očitkov. Še vedno se je obtoženki očitalo, da je sprejela 10 % od 100,00 EUR nagrade B. B. v postopku, ki se nanaša na C. C., vendar pa dodatno v tem delu, da je predhodno sprejela tudi obljubo nagrade od B. B., glede drugega postopka pa je bilo dodano, da je B. B. dejansko prejel nagrado od E. E. za svoje posredovanje; glede obeh postopkov je bilo določno konkretizirano, katera opravila je obtoženka izvedla. Tožilstvo je modifikacijo utemeljevalo s pričanjem priče K. K. ter listinsko dokumentacijo; priča je pojasnila status obtoženke v inkriminiranem času, iz njenega pričanja in listinske dokumentacije pa izhajajo posamezna opravila obtoženke v obeh predmetnih postopkih izdaje delovnega dovoljenja tujcema. Tudi zoper to modifikacijo je obramba ugovarjala, da gre za zlorabo instituta spremembe obtožnega akta, predpisanega v določbi člena 344 ZKP; po oceni obrambe je šlo za sanacijo nesklepčne obtožnice, ki ni konkretizirala zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja. Ugodeno je bilo prošnji zagovornice po dodatnem roku za pripravo obrambe. Na ugovor obrambe sodišče prve stopnje tokrat v postopku sicer ni odgovarjalo.

15Sodišče druge stopnje pritrjuje prvostopenjskemu sodišču o dopustnosti modfikacij obtožnice z dne 10. 2. 2021 in 25. 5. 2021, vloženih dne 10. 2. 2021 in 26. 5. 2021 (točka 8 obrazložitve izpodbijane odločitve). Drži pritožbena trditev, da sta bili v predmetni zadevi vloženi dve modifikaciji obtožnice, prva pred izvedbo dokaznega postopka, druga pa med dokaznim postopkom, kot tudi, da prva modifikacija predstavlja ravnanje tožilstva, ki je v nasprotju z določbo prvega odstavka člena 344 ZKP, saj dokazni postopek sploh še ni začel teči. Vendar navedena kršitev ne vpliva na pravilnost ključnega stališča prvostopenjskega sodišča, da je bil opis obtožbenih očitkov, uperjenih zoper obtoženko pred spremembama, v zadostni meri konkretiziran tako z vidika njene pravice do ustrezne obrambe (člen 29 Ustave RS) kot tudi z vidika prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (člen 31 Ustave RS). Prvostopenjsko sodišče se je v tej zvezi pravilno sklicevalo na stališče pritožbenega senata v odločbi opr. št. X Kp 43082/2015, z dne 8. 4. 2020 (točke 12 do 17 obrazložitve pritožbene odločitve), nanje pa se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje tudi sodišče druge stopnje ob obravnavanju pritožbe obtoženkine zagovornice.

16Pritožničino vztrajanje pri stališču, da obtožnica pred obema spremembama ni v zadostni meri konkretizirala zakonskih znakov kaznivega dejanja, in sicer abstraktnih zakonskih znakov uradne osebe, uradnih pravic in uradnega dejanja, je v nasprotju z dejstvom, da je tožilstvo že v prvotni obtožnici navedene abstraktne zakonske znake napolnilo z navedbo obtoženkinega delodajalca, javnega zavoda, ki kot nosilec javnih pooblastil odloča v zadevah pravic in obveznosti tujcev v zvezi z njihovo zaposlitvijo v naši državi, in z navedbo obtoženkinih nalog na tem področju, s čimer je še v zadostni meri zamejilo okoliščine, ki določajo njen status uradne osebe, uradnega dejanja in uradnih pravic, znotraj katerih je delovala v obravnavanih dveh primerih. Dodajanje pravnih podlag obtoženkinega delovanja in določna navedba opravil, katere je izvedla obtoženka v obeh upravnih postopkih, tudi po stališču pritožbenega sodišča predstavlja le določnejšo opredelitev že prej v zadostni meri konkretiziranih zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja.

17Ob tem, da se kot protispisna izkazuje pritožbena navedba, da so bili B. B., C. C., H. H., I. I., E. E. in J. J. pravnomočno oproščeni v zvezi z istimi obtožbenimi očitki iz razloga po 1. točki člena 358 ZKP, saj so bili oproščeni zaradi pomanjkljive konkretizacije zakonskega znaka resničnega vpliva, ki se je nanašal na relacijo med obtoženko in B. B. (točke 6 do 11 ter 13 obrazložitve odločbe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. X Kp 43082/2015, z dne 8. 4. 2020), enako pa tudi pritožbena navedba, da je tožilstvo šele v modifikaciji obtožnice navedlo opravilne številke obeh upravnih zadev, saj sta bila oba upravna postopka preko navedbe določenih številk dovolj določno opredeljena že v obtožnici pred obema spremembama, in kljub temu, da je tožilstvo z vložitvijo modifikacije z dne 10.2.2021 prekršilo določbo prvega odstavka člena 344 ZKP, glede na to, da so bili zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja v zadostni meri konkretizirani že v prvotni obtožnici in da je bil obtoženki omogočen dodatni rok za pripravo obrambe v obeh primerih spreminjanja obtožnega akta, pritožbenemu zaključku, da je sodišče prve stopnje z dopustitvijo navedenih modifikacij zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku člena 371 ZKP, ni mogoče slediti.

18Neutemeljeno pritožnica ugotavlja, da v očitku ni konkretiziran zakonski znak sprejema obljube nagrade. Drži, da sprejem obljube nagrade po drugem odstavku člena 261 KZ-1 predstavlja enega izmed alternativno določenih izvršitvenih ravnanj storilca, ki, če je realizirano, po stališču zakonodajalca pomeni že tako tveganje za korektno izvajanje oblastne naloge¹, da je kaznivo dejanje dokončano že s samim tem po svojem bistvu pripravljalnim dejanjem. Ne sprejema pa sodišče druge stopnje obrambnega zaključka, da navedeno izvršitveno ravnanje v zvezi z upravnima postopkoma za pridobitev dovoljenja za delo obeh tujcev ni opisano do te mere, da bi lahko zadostilo kriteriju določnosti in s tem zakonitosti očitka, uperjenega zoper obtoženko.

19Pritožnica ima prav, da sprejem obljube nagrade predstavlja enega izmed po svoji naravi objektivnih zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja, ki mora biti kot tak zaznan v zunanjem svetu, saj predstavlja izraz volje storilca za sprejem obljube podkupnine, to je volje za sklenitev sporazuma o nedovoljeni izmenjavi². Vendar obramba spregleda, da je ta volja lahko izražena ne samo izrecno, ampak tudi s konkludentnim ravnanjem, katerega dejanska obeležja se od primera do primera razlikujejo; tako ne more biti izključeno, da v realnem svetu storilec sprejme obljubo nagrade tudi molče, iz spremljajočih okoliščin njegovega ravnanja pa je razvidno, da je do tega izvršitvenega ravnanja prišlo³. Navedeno terja ugotovitev, da je izvršitveno ravnanje sprejema obljube nagrade lahko konkretizirano z določno opredelitvijo drugih okoliščin storilčevega ravnanja.

20V očitku obtoženki je zatrjevano, da je obtoženki B. B. obljubil 10 % vsake nagrade, ki jo bo prejel za svoje posredovanje pri pridobivanju dovoljenj za delo tujcev, obtoženka pa je tako obljubo sprejela, torej izrazila voljo za strinjanje o tem, da bo v okviru uradnih postopkov ravnala pod vplivom pričakovane podkupnine. V konkretnem opisu očitka res ni navedeno, da bi obtoženka tako svojo voljo izrazila v obliki pisne ali ustne izjave v točno določenih časovnih in krajevnih okoliščinah⁴, vendar je iz zatrjevanja spremljajočih okoliščin njenega ravnanja vsebina obravnavanega zakonskega znaka dovolj določno opredeljena. Iz že prvotnega opisa razvidna povezava obtoženkinega ravnanja s B. B. oziroma določnejša navedba o usklajevanju obtoženkinega ravnanja z ravnanjem B. B. v kasnejši modifikaciji predstavlja, ne samo okoliščino, ki bi inkriminirani predhodni dogovor med B. B. in obtoženko lahko dokazovala, pač pa tudi konkretizacijo obtoženkinega zatrjevanega molčečega sprejema dane obljube pričakovane koristi, ki se kvalitativno razlikuje od samega sprejema obljubljene koristi.⁵ Sodišče druge stopnje zato zavrača pritožničino ugotovitev, da očitka enega od alternativnih izvršitvenih načinov po drugem odstavku člena 261 KZ-1 zaradi njegove nedoločnosti ni mogoče preizkusiti.

21Sodišče druge stopnje pripominja, da zagovornica zmotno razume zapis prvostopenjskega sodišča v točki 5 in 20 obrazložitve izpodbijane odločbe, saj iz navedenih delov očitno izhaja ločeno obravnavanje sicer alternativno določenih izvršitvenih ravnanj obtoženke, to je sprejema obljube nagrade in dejanskega sprejema nagrade, s pravilno ugotovitvijo, da absolutna višina s strani obtoženke sprejetega zneska za obstoj kaznivega dejanja ni bistvena. V nobenem delu svoje obrazložitve sodišče prve stopnje ni navedlo, da se obtoženki očita le sprejem obljube nagrade; pritožničina trditev je protispisna, njen zaključek, da je prvostopenjska sodba zato obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP, pa se tako izkaže za neutemeljenega.

22Sodišče prve stopnje se je v točkah 6 in 7 obrazložitve izpodbijane sodbe opredelilo do zakonitosti dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi tajnega opazovanja (na podlagi tožilskih odredb) in nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrolo in zavarovanjem dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju (na podlagi sodnih odredb). Obramba je sicer v teku glavne obravnave podala predlog za izločitev dokazov, v katerem je uveljavljala: 1. da so bile vse odredbe izdane zoper B. B., ki je bil pravnomočno oproščen, ter 2. da so se prikriti preiskovalni ukrepi izvajali osredotočeno zoper A. A., čeprav odredbe zoper njo niso bile izdane.

23Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da drži navedba obrambe, da so bile vse odredbe izdane zoper B. B. in da je bil očitkov v zvezi s podkupovanjem pravnomočno oproščen, kar pa v nobenem delu ne nakazuje na morebitno nezakonitost prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so se izvajali zoper njega, saj je bil pravnomočno oproščen zaradi nezadostne konkretizacije zakonskih znakov v obtožnici. V zvezi z drugim obrambnim argumentom pa je sodišče prve stopnje presodilo, da je obtoženkina zagovornica napačno interpretirala sodbo VS RS I Ips 11881/2014, z dne 6. in 20. 12. 2018, ter jo neupravičeno aplicirala na obravnavani primer. Ugotovilo je, da gre za zlorabo prikritih preiskovalnih ukrepov v primeru, ko se preko teh ukrepov, ki so odrejeni zoper osebo A, namenoma zbirajo dokazi zoper osebo B, v zvezi s katero odredbe niso izdane, čeprav je zoper njo že podan osredotočen sum, da je storila kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje tako ni pritrdilo razlogovanju zagovornice v predlogu za izločitev dokazov, da je bil sum zoper obtoženko v fazi izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov zoper B. B. ves čas osredotočen in so bili prikriti preiskovalni ukrepi, ki so se izvajali zoper B. B., zlorabljeni z namenom pridobiti zoper obtoženko obremenilne dokaze brez sodne kontrole.

24Sodišče druge stopnje na pritožbeno navedbo, da je bil B. B. pravnomočno oproščen očitkov, v zvezi s katerimi so bili, izključno zoper njega, odrejeni prikriti preiskovalni ukrepi odgovarja s sklicevanjem na obrazložitev v točki 6 prvostopenjske sodbe, h kateri nima kaj dodati.

25Drži tudi ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je bila obtoženka navedena v pobudah in predlogih, podanih pred izdajo predmetnih odredb, pa tudi v samih odredbah, vendar ne v smislu očitka obravnavanega kaznivega dejanja zoper njo, pač pa kot oseba, ki je s B. B. v intimnem razmerju in ki z njim komunicira v zvezi s postopki za izdajo delovnih dovoljenj tujcem; kot tudi, da je bil namen prikritih preiskovalnih ukrepov ravno, med drugim, pridobiti odgovor na vprašanje, ali B. B. pri javnih uslužbencih, in pri katerih, posreduje za izdajo delovnih dovoljenj na način, da jim da del nagrade. Sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, da je šele vsebina prisluha X št. 12411, z dne 21. 9. 2015, pridobljenega na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Pp 4/2015, z dne 10. 9. 2015, z veljavnostjo od 12. 9. 2015 do 12. 10. 2015, lahko povezala obtoženko z v tem postopku očitanim kaznivim dejanjem, v smislu finančnega motiva za njeno delovanje na ZRSZ na področju izdaje delovnih dovoljenj tujcem, pomembnost tega prisluha pa je bila korektno izpostavljena tudi v dokumentaciji, na podlagi katere je bil podaljšan ukrep po členu 150 ZKP zoper B. B., in v sami odredbi o podaljšanju ukrepa (predlog SDT za podaljšanje ukrepa po členu 150 ZKP zoper B. B. na l. št. 874, odredba preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Pp 4/2015, z dne 9. 10. 2015, z veljavnostjo od 12. 10. 2015 do 12. 11. 2015, na l. št. 938; v obeh listinah je navedeno, da teče predkazenski postopek tudi zoper obtoženko). Upravičeno je prvostopenjsko sodišče presodilo, da je šele vsebina tega prisluha, po opravljeni analizi, ki je terjala določen čas, obtoženkino preteklo sodelovanje s B. B. na področju izdaje delovnih dovoljenj tujcem postavila v kontekst očitanega korupcijskega kaznivega dejanja, zato je utemeljena ocena v izpodbijani sodbi, da prikriti preiskovalni ukrepi, odrejeni zoper B. B., niso bili zlorabljeni zato, da bi se zoper A. A., zaradi že osredotočenega suma za storitev kataloškega kaznivega dejanja, izven sodne kontrole zbirali obremenilni dokazi.⁶

26V zvezi z dopisom SDT z dne 19. 1. 2016 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dejansko iz njega izhaja, da je tekel predkazenski postopek tudi zoper obtoženko, vendar da je datiran na dan, ko je bilo očitno že analizirano celotno pridobljeno dokazno gradivo, vključno z za obtoženko obremenjujočim prisluhom X št. 12411, z dne 21. 9. 2015, in zato sam po sebi ne potrjuje zaključka obrambe, da je prišlo v delu zoper obtoženko do zlorabe prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so se izvajali zoper B. B. S takim stališčem se drugostopenjsko sodišče strinja in k njemu nima kaj dodati.

27Pritožbeno grajo o neprimernem navajanju prvostopenjskega sodišča, da je obramba relativno pozno vložila predlog za izločitev dokazov, sodišče druge stopnje zavrača kot brezpredmetno glede na to, da je o predlogu za izločitev dokazov, podanem v teku dokaznega postopka, sodišče prve stopnje odločilo z vsebinsko zavrnitvijo in razloge podalo v obrazložitvi svoje sodbe.

Glede zmotne ugotovitve dejanskega stanja po posamičnih očitkih

28Sodišče prve stopnje je, v okviru določbe člena 355 ZKP: 1. ocenilo obtoženkin zagovor (katerega bistvo so njene trditve, da: 1. ji v zvezi z njenim delom na zavodu ni mogoče nič očitati, saj je svoje delo opravljala korektno v korist strank in delodajalca, strokovno ter zakonito; 2. ni sprejela obljube nagrade od B. B. niti ni od njega sprejela denarja kot 10 % nagrade, katero naj bi on prejel iz naslova svojega posredovanja pri pridobivanju delovnega dovoljenja za C. C., ob čemer sama tudi nikoli ni prišla do informacije, da bi B. B. posredoval pri pridobivanju dovoljenj za tujce za kako nagrado, torej izven prijateljske pomoči znancem; 3. je tožilstvo prisluhe ocenjevalo selektivno in iztrgano iz konteksta, saj se konkretni prisluh, da je njenih 10 % vsakega posla B. B., nanaša na gradbena dela, ki jih je opravljal v letu 2015, da pa sicer dejansko ni nobenega dokaza, da bi ona sama v točno določenem času, na točno določenem kraju in v točno določeni višini in na točno določen način sprejela obljubo nagrade in potem še denar v določenem procentu od nagrade, katero je prejel B. B. za svoje posredovanje pri pridobivanju delovnih dovoljenj tujcev); II. poslušalo izsledke prikritega preiskovalnega ukrepa po členu 150 ZKP, to je ukrepa nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrole in zavarovanja dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju; III. prebralo listinsko dokumentacijo (ki se nanaša na: 1. zaposlitev obtoženke na zavodu, in sicer na njeno delo javne uslužbenke na delovnem mestu samostojnega strokovnega sodelavca I v letih 2015 in 2016 ter na njene delovne naloge - uradne naloge v skladu s pooblastili v ZUP, statutom zavoda in uredbo o potrebni izobrazbi delavcev, ki odločajo v splošnem upravnem postopku; 2. konkretna upravna postopka, v katera je bila vpeta obtoženka v zvezi z obtožbenim očitkom, in sicer pridobitvijo delovnega dovoljenja za C. C. za zaposlitev v poslovnem subjektu Č. Č. s.p. ter D. D. za zaposlitev v poslovnem subjektu R. d.o.o.); IV. zaslišalo priče, in sicer B. B. (oseba, ki je bila za korupcijsko kaznivo dejanje, katero naj bi bilo storjeno v sodelovanju z obtoženko, skupaj s Č. Č., H. H. in I. I., pravnomočno oproščena na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. X K 43082/2015, z dne 4. 1. 2019, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. X Kp 43082/2015, z dne 8. 4. 2020; oseba, katera naj bi obtoženki dala obljubo, da ji bo izročil 10 % vsake nagrade, katero bo prejel za svoje posredovanje pri pridobivanju dovoljenj za delo tujcev, in obtoženki, v zvezi z njenim izvršitvenim ravnanjem pod točko 1 očitka, tudi izročil nagrado v višini 10 % nagrade, katero je prejel od Č. Č. za svoje posredovanje pri pridobivanju delovnega dovoljenja za C. C.), Č. Č. (oseba, ki naj bi bila povezana z obtoženko pri njenem izvršitvenem ravnanju pod točko 1 očitka, imetnik poslovnega subjekta Č. Č. s.p., ki je imel interes, da bi C. C. pridobil delovno dovoljenje; posebej je bil zaslišan v zvezi z vsebino prisluha X št. 549, v katerem je bil udeležen še B. B.), P. P. (računovodkinja poslovnega subjekta Č. Č. s.p. v zvezi z izvršitvenim ravnanjem obtoženke pod točko 1 očitka; posebej je bila zaslišana v zvezi s prisluhom X št. 549), E. E. (zastopnik poslovnega subjekta R. d.o.o., ki naj bi bil povezan z izvršitvenim ravnanjem obtoženke v zvezi s točko 2 očitka, zainteresiran za pridobitev delovnega dovoljenja za D. D. zaradi njegove zaposlitve v tem poslovnem subjektu), D. D. (oseba, katera naj bi bila povezana z izvršitvenim ravnanjem obtoženke pod točko 2 očitka, saj naj bi delal v poslovnem subjektu R. d.o.o.), K. K. (sodelavka obtoženke ter njej nadrejena v kritičnem času na zavodu, zaslišana je bila v zvezi z delom obtoženke v kritičnem času), L. L. (generalna direktorica zavoda) ter M. M., N. N., S. S. in Š. Š. (vse osebe, zaslišane v zvezi s pogovorom med obtoženko in B. B., to je vsebino prisluha X št. 12411, v katerem obtoženka omenja, da je njenih 10 % od vsakega posla B. B.), zaslišalo pa je tudi izvedenca in tolmača v zvezi z vsebino prisluha X št. 549 (glede tega, kaj pomeni besedna zveza „100 juri“ oziroma sploh glede vsebine posnetka). Prvostopenjsko sodišče ni izvedlo dokazov, predlaganih s strani zagovornice, in sicer za: 1. pridobitev personalne mape obtoženke od zavoda in 2. pridobitev statističnih podatkov zavoda. Ocenilo je, da noben od predlaganih dokazov ne bi pripomogel k razjasnitvi dejanskega stanja, pomembnega za razsojo predmetne zadeve (točka 4 obrazložitve prvostopenjske sodbe).

29Na podlagi določno opredeljenih dokazov (listinske dokumentacije, pa tudi izpovedb prič K. K. in L. L.) je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da: 1. je bila obtoženka v inkriminiranem obdobju zaposlena kot javna uslužbenka na delovnem mestu samostojni strokovni sodelavec I v Centralni službi ZRSZ, kar je utemeljilo s sklicevanjem na pogodbi o zaposlitvi z dne 18. 12. 2014 in 3. 7. 2015, skupaj s prilogo, ki jo predstavlja Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v ZRSZ; 2. je v okviru svoje zaposlitve opravljala uradne naloge na podlagi ustreznih pooblastil po ZUP, Statutu ZRSZ ter Uredbi o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in strokovnem izpitu iz upravnega postopka, kar je utemeljilo s sklicevanjem na posamezne akte, pooblastilo za vpogled v aplikacijo „KPS“ - Kataloga poslovnih subjektov z dne 2. 3. 2021, pooblastilo za dostop do aplikacije „Sociala“ z dne 24. 4. 2013, pooblastilo za dostop do aplikacije „Centralna kazenska evidenca“ z dne 23. 9. 2015, pooblastilo za dostop do aplikacije „e-DOR“ - posebne aplikacije, v katero delodajalci vnašajo podatke o delavcih, katerim je prenehala pogodba o zaposlitvi, z dne 7. 6. 2013 ter posebno pooblastilo za zaposlovanje tujcev z dne 24. 4. 2012; 3. je sodelovala v upravnih postopkih, ki sta se nanašala na izdajo dovoljenja za delo tujcema C. C. in D. D., po določenem časovnem sosledju, pri čemer se je sklicevalo na konkretna spisa ZRSZ, predvsem vlogo za izdajo delovnega dovoljenja za C. C. z dne 5. 5. 2015, zahtevo za odpravo pomanjkljivosti v postopku izdaje delovnega dovoljenja za C. C. z dne 13. 5. 2015 in 19. 5. 2015 in dovoljenje za delo tujega zastopnika za C. C., vlogo za izdajo delovnega dovoljenja za D. D. z dne 31. 8. 2015, listino o poizvedbah glede plačanih davkov in drugih obveznih dajatev za družbo R. d.o.o. ter odločbo o zavrnitvi zahtevka za izdajo delovnega dovoljenja za D. D. Predmetne dejanske okoliščine niso predmet pritožbenih navedb zagovornice, sodišču druge stopnje pa se pri obravnavi pritožbe obrambe tudi ni pojavil nikakršen dvom v njihovo resničnost (smiselna uporaba tretjega odstavka člena 371 ZKP).

30Sodišče prve stopnje pa je na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključilo še, da je obtoženka sprejela obljubo nagrade B. B., da ji bo dal 10 % vsake nagrade, katero bo prejel za svoje posredovanje pri pridobivanju delovnega dovoljenja za konkretnega tujca, da je bilo njeno ravnanje v zvezi s konkretnim upravnim postopkom usklajeno z ravnanjem B. B., da je B. B. od D. D. prejel nagrado za svoje posredovanje pri pridobivanju delovnega dovoljenja za C. C. ter da je obtoženka sprejela 10 % nagrade, katero je za svoje posredovanje pri pridobivanju delovnega dovoljenja za C. C. od Č. Č. prejel B. B. (vse glede izvršitvenega ravnanja pod točko 1 očitka), ter, da je obtoženka sprejela obljubo nagrade B. B., da ji bo dal 10 % vsake nagrade, katero bo prejel za posredovanje pri pridobivanju delovnega dovoljenja za konkretnega tujca, da je bilo njeno ravnanje v zvezi s konkretnim upravnim postopkom usklajeno z ravnanjem B. B. ter da je B. B. od E. E. prejel nagrado za svoje posredovanje pri pridobivanju delovnega dovoljenja za D. D. (vse glede izvršitvenega ravnanja pod točko 2 očitka).

31Svoj zaključek, da je obtoženka sprejela obljubo nagrade v zvezi z obema obravnavanima upravnima postopkoma od B. B., je sodišče prve stopnje utemeljilo s sklicevanjem na prisluh X št. 12411 z dne 21. 9. 2015 (obtoženka v pogovoru s B. B. izjavi „...a nismo rekli, vsak tvoj biznis, 10 % je mojih...“), v zvezi s katerim ni sledilo navedbam obtoženke, da je res šlo za dogovor, ki je med njima veljal od leta 2010 dalje, vendar le v zvezi s tajniškimi opravili, pač pa ugotovilo, da se dogovor ne nanaša samo na gradbena dela in z njimi povezana tajniška opravila (točka 13, 14 in 22 obrazložitve prvostopenjske sodbe).

32Poudarilo je, da glede na vsebino izpovedb prič, zlasti M. M. in N. N., ni mogoče oporekati temu, da je B. B. v zadevnem obdobju izvajal določena gradbena dela, čeprav priče pri podajanju teh svojih navedb niso bile povsem prepričljive oziroma so celo zanikale posamezne pisne izjave, predložene s strani obrambe (točka 22 obrazložitve prvostopenjske sodbe). Kljub ugotovitvi, da so gradbena dela dejansko potekala in da se je izjava obtoženke v konkretnem prisluhu nanašala na pogovor o zaslužku v zvezi s temi deli, pa je sodišče prve stopnje, na podlagi gramatikalne razlage izjave obtoženke v poslušanem pogovoru ter ocene o siceršnji neverodostojnosti obtoženkinega zagovora, zaključilo, da se pričakovana korist v višini 10% vsakega posla B. B. razteza izven tajniških opravil obtoženke v zvezi z gradbenimi deli, tudi na posredovanje B. B. pri pridobivanju delovnih dovoljenj za tujce v upravnih postopkih.

33Dokazna presoja sodišča prve stopnje v tem delu ni prepričljiva.

34Nejasno je razlogovanje prvostopenjskega sodišča, ki se nanaša na jezikovno razlago obtoženkinih besed v predmetnem prisluhu; obtoženka je res govorila o vseh poslih B. B., vendar je že sodišče prve stopnje ugotovilo, da se pogovor nanaša na gradbena dela B. B.⁷

35Drži, da je obtoženkin zagovor, da ni nikoli pripravljala kakih pisanj v zvezi z delovnim dovoljenjem za C. C. in D. D., pač pa je v zvezi s tem le svetovala, v neposrednem nasprotju z vsebino, ki tudi po presoji sodišča druge stopnje izhaja (primeroma) iz prisluha X št. 5452 z dne 10. 7. 2015, X št. 5453 z dne 10. 7. 2015 ter X št. 5454 z dne 10. 7. 2015. Gre za časovno usklajene pogovore o isti tematiki, in sicer med E. E. in B. B. ter med B. B. in obtoženko, njihovo vsebino pa predstavlja: 1. opozorilo O. O., da je na dokumentu v zvezi z D. D. napačno naveden priimek; 2. opozorilo B. B. obtoženki, da je na tem dokumentu napačno navedla priimek; 3. pojasnilo O. O., da je priimek že od vsega začetka pravilno napisan. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenih prisluhov pravilno ugotovilo, da je obtoženka, preko usklajevanja s B. B., izpolnjevala vloge za stranko, to pa je razvidno tudi iz nekaterih drugih prisluhov, s katerimi je sodišče prve stopnje sicer utemeljilo svoj zaključek o usklajenem ravnanju obtoženke in B. B. (na primer X št. 212 z dne 14. 5. 2015). Ob dejstvu, da obtoženka vseh teh prisluhov, ki izkazujejo, ne le, da je pripravljala pisno dokumentacijo s svojega delovnega področja v zadevah, v katere je bil vpleten B. B., pač pa je v teh zadevah sodelovala z neposrednim izpolnjevanjem vlog, ni želela komentirati, je upravičena ugotovitev sodišča prve stopnje, da obtoženki v tem delu njenega zagovora ni mogoče verjeti, močno vprašljiva pa je ugotovitev neposredne zveze med neresničnostjo teh zagovornih navedb in dokazanostjo očitka o sprejeti obljubi nagrade od B. B. Ni nerazumno sklepanje, da je obtoženka lahko zanikala sestavljanje pisnih dokumentov bodisi iz razloga zaščite B. B. bodisi iz razloga siceršnje že etične nesprejemljivosti takega ravnanja, ki je bilo povezano z njenim delokrogom in hkrati s posredovanjem intimnega partnerja, in to že brez obljubljene oziroma sprejete finančne odmene. ⁸

36Sodišče prve stopnje je obe ugotovljeni dejstvi, besede obtoženke v zvezi z obljubljeno nagrado v prisluhu X št. 12411 in neverodostojnost obtoženke v omenjenem delu, ocenjevalo v njunem skupnem obremenilnem dokaznem součinkovanju, ob tem pa vsakega od njiju presojalo s stališča domneve krivde in ne domneve nedolžnosti, ter tako zmotno zaključilo, da oba podpirata ugotovitev o sprejeti obljubi nagrade s strani obtoženke od B. B.

37Na usklajenost ravnanj obtoženke in B. B. glede očitka pod točko 1 je prvostopenjsko sodišče sklepalo na podlagi ocene izpovedbe priče B. B., vsebine več prisluhov ter poročila o tajnem opazovanju z dne 14. 5. 2015.

38Priča B. B. (l. št. 1091) je povedal, da Č. Č. pozna že zelo dolgo, saj sta skupaj zrasla, zanj je sam opravljal gradbena in administracijska dela; ko ga je Č. Č. vprašal, če mu pomaga pri papirjih, mu je rekel, da mu bo to uslugo naredil in mu tudi dejansko pomagal, pri čemer pa ni šlo za odplačni posel. Na vprašanje je priča pojasnila, da pri pomoči, ki jo je sam nudil Č. Č., obtoženka ni sodelovala⁹, čemur pa sodišče prve stopnje, po presoji sodišča druge stopnje, upravičeno ni verjelo že glede na prisluh X št. 122 z dne 13. 5. 2015 (pa tudi glede na ostale izpostavljene) in obtoženkino pojasnilo tega prisluha.

39Prisluh X št. 122 z dne 13. 5. 2015 se nanaša na pogovor med obtoženko in B. B., ko ona med zadevami, ki so ji dodeljene v delo, zazna ime Č. Č. in B. B. o tem obvesti, B. B. pa potrdi, da Č. Č. pozna. Obtoženka je takšno vsebino prisluha potrdila.

40Prisluh X št. 208 z dne 14. 5. 2015 se nanaša na pogovor med B. B. in Č. Č., ko B. B. C. C. seznani, da je izvedel, da ima C. C. vlogo v reševanju in mu ponudi svoje posredovanje, če se bo mudilo, Č. Č. pa reče, da res nima nikogar in da če bo B. B. uredil, mu bo plačal; B. B. reče, da to „nima veze“, da je poklical samo zato, ker mu je obtoženka sporočila ime in vprašala, če se mudi, Č. Č. na te besede odreagira, da naj obtoženka to podaljša, onadva pa bosta uredila drugo. Tudi po oceni drugostopenjskega sodišča se omenjeno plačilo v pogovoru ne nanaša na plačilo sodne takse, saj je bila tedaj ta že plačana, upoštevaje podatke iz konkretnega spisa v zadevi izdaje delovnega dovoljenja tujcu C. C.

41Obtoženka je res že istega dne, to je 13. 5. 2015, ko ji je B. B. potrdil, da pozna Č. Č., pripravila zahtevo za odpravo pomanjkljivosti vloge C. C., kar potrjuje sama zahteva za odpravo pomanjkljivosti, izkazuje pa to tudi prisluh X št. 210 z dne 14. 5. 2015. Gre za pogovor med B. B. in obtoženko, ki sledi pogovoru o plačilu, kateri je tekel med Č. Č. in B. B., v tem pogovoru je B. B. naročil obtoženki, naj naredi, ona pa mu pove, da je že poslala zahtevo za dopolnitev in v čem je njena vsebina.

42Tudi pogovor med med B. B. in Č. Č., ko prvi drugega obvesti, da je bila dana zahteva za dopolnitev in zakaj ter da „bodo oni“ vse uredili, Č. Č. mora samo podpisati in poštempljati (prisluh X št. 212 z dne 14. 5. 2015), prisluhi X št. 213, 301, 302, 305, 306, vsi z dne 14. 5. 2015 (med njimi je tudi SMS sporočilo), ki izkazujejo pogovore med obtoženko in B. B. ter med B. B. in Č. Č. tega dne, nanašajo pa se na to, da bo B. B. ob pomoči obtoženke Č. Č. predal dopolnitev vloge Č. Č., prisluhi X št. 308, 309, 311, vsi z dne 14. 5. 2015, ki dokazujejo pogovore med B. B. in obtoženko, ko obtoženka pove, da je dokument pripravljen, ter med B. B. in Č. Č., ki se nanašajo na njuno medsebojno usklajevanje glede lokacije srečanja zaradi predaje pripravljenega dokumenta, ter med B. B. in nekim Y., kateremu B. B. pove, da je prišel Č. Č. z Jesenic in da gresta nekaj dvignit ter pojest in da se mu javi, ko z Č. Č. končata, ter poročilo o tajnem opazovanju z dne 14. 5. 2015 (l. št. 109), ki se nanaša na srečanje med B. B. in Č. Č. ter njuno vožnjo z vozilom Č. Č. do prebivališča obtoženke v ..., utemeljujejo pravilnost ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je obtoženka izjemno aktivno delovala, po usklajevanju s B. B., pri pripravi dokumentacije v upravnem postopku, ki se je nanašal na izdajo delovnega dovoljenja za tujca C. C. v korist poslovnega subjekta Č. Č. s.p., in to tudi v popoldanskem prostem času, torej izven delovnega časa.¹⁰ S tem se sodišče druge stopnje strinja.

43Ne strinja pa se z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tako ravnala zaradi sprejete obljube nagrade, saj to odločilno dejstvo ni dokazano z gotovostjo (točka 31 do 36 te odločbe), ter upoštevaje, da sta obtoženka in B. B. imela poseben, zagotovo celo več kot prijateljski odnos,¹¹ o čemer je izpovedal priča B. B. (l. št. 1094; o tem, da sta skupaj od leta 1993, 1994), potrdila obtoženka v svojem zagovoru (l. št. 1011; o tem, da se poznata od leta 2000, svoje prijateljstvo sta razvijala v partnerstvo tekom let, zaživela pa v skupnem gospodinjstvu potem, ko so otroci odrasli), izhaja pa tudi iz izpovedbe priče Č. Č. (npr. l. št. 1104). Sodišče prve stopnje je tudi v tem delu pravilno ugotovilo povezanost obtoženkinega ravnanja z delovanjem Č. Č., vendar to dejstvo napačno presodilo s stališča domneve obtoženkine krivde in zmotno zaključilo, da je bila usklajenost njenega ravnanja s posredovanjem B. B. motivirana z obljubo nagrade oziroma njenim dejanskim sprejemom; ni nerazumno sklepati, da je bila njena angažiranost lahko posledica posebnega odnosa s B. B.

44Na okoliščino, da je B. B. prejel neko finančno odmeno od Č. Č. ter da je obtoženka sprejela 10 % te finančne odmene (točka 1 očitka), je sodišče prve stopnje sklepalo na podlagi ocene izpovedbe priče B. B. (l. št. 1091), ki je sicer zanikal, da bi šlo med njim in Č. Č. v izhodišču za odplačni posel, čemur sodišče prve stopnje glede na prisluh X št. 208 z dne 14. 5. 2015 ni verjelo, ocene obtoženkinega zagovora ter izpovedbe priče Č. Č., vsebine prisluhov, ki izkazujejo usklajenost delovanja med obtoženko in B. B. ter zlasti vsebine prisluha X št. 4315 z dne 30. 6. 2015 (točka 20 obrazložitve izpodbijane sodbe).

45Sodišče druge stopnje, upoštevaje prisluh X št. 208, ki se nanaša na pogovor med B. B. in Č. Č. z vsebino, omenjeno predhodno (točka 40 te odločbe), ter dejstvo, da je bila tedaj taksa za upravno zadevo že plačana (točka 40 te odločbe), pravilno ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da prisluh X št. 549 z dne 18. 5. 2015, skupaj s prisluhom X št. št. 560 z dne 18. 5. 2015 in izpovedbo priče P. P., ne izkazuje, da je Č. Č. preko druge osebe uredil, da je B. B. na roke prejel 100,00 EUR (točka 20 obrazložitve prvostopenjske sodbe), ter neprepričljivo razlago prisluha X št. 4315 z dne 30. 6. 2015 s strani sodišča prve stopnje, ugotavlja, da je na podlagi izvedenega dokaznega postopka mogoče upravičeno sklepati kvečjemu le na to, da je B. B., ne pa obtoženka, lahko pričakoval finančno nagrado za svoje posredovanje v postopku izdaje delovnega dovoljenja tujcu C. C. od Č. Č., zaključka, da je bilo plačilo B. B. s strani Č. Č. dejansko izvedeno ter da je obtoženka prejela 10 % te finančne nagrade, pa nista dokazno podrta.

46Prisluh X št. 549 z dne 18. 5. 2015 izkazuje pogovor med Č. Č. in B. B., ko C. C. B. B. obvešča, da je neka ženska v Ljubljani in da bo nekaj izročila B. B. v roke. Prisluh je bil predmet posebne dokazne presoje v zvezi z vprašanjem, ali je ženska prinesla 100 EUR B. B., sodišče prve stopnje pa je utemeljeno ugotovilo, da očitek ni z gotovostjo izkazan ne samo glede omenjenega zneska, pač pa tudi ne glede izročitve kakršnekoli podkupnine B. B.¹² Sodišče druge stopnje v zvezi s tem prisluhom poudarja še prisluh X št. 560 z dne 18. 5. 2015, ko omenjenemu pogovoru med B. B. in Č. Č. neposredno sledi pogovor med B. B. in P. P., računovodkinjo Č. Č., ki pravi, da se morata dobiti glede potrdila, prisluh X št. 749 z dne 19. 5. 2015, ko se pogovarjata P. P. in B. B., da sta se prejšnjega dne dobila na kavi, ter prisluh X št. 890 z dne 19. 5. 2015, ko B. B. obvesti Č. Č., da je odločba, to je dovoljenje za delo C. C., posredovana; navedeni prisluhi, skupaj z vhodno štampiljko na izdanem dovoljenju ter izpovedbo priče P. P. potrjujejo pravilnost zaključka prvostopenjskega sodišča, da se je pogovor med B. B. in Č. Č. dne 18. 5. 2015 vrtel glede plačila obveznosti poslovnega subjekta Č. Č. s.p. ter glede tega, da bo B. B. potrebno listinsko dokumentacijo v zvezi s tem prinesla računovodkinja P. P.

47V nasprotju s predhodno ugotovitvijo je zaključek prvostopenjskega sodišča, da je B. B. za svoje posredovanje prejel denarno nagrado od Č. Č.; ta zaključek je sodišče prve stopnje utemeljilo s sklicevanjem na neprepričljivost izpovedbe priče Č. Č., zaslišane pred pričo P. P.; ta je namreč potrdila, da je B. B. v lokal v bližini pisarne prišel po potrdilu o o plačilu obveznih dajatev (l. št. 1127), iz izpovedbe priče Č. Č. pa izhaja, da se je navedeni pogovor med njim in B. B. nanašal na povsem druge zadeve (l. št. 1106, 1224). Sodišče prve stopnje se je v delu, ko je ugotovilo, ne le, da je B. B. prejel denar od Č. Č., pač pa, da je tudi obtoženka prejela del te denarne nagrade od B. B., oprlo na prisluh X št. 208, ugotovljeno usklajenost delovanja med obtoženko, B. B. in Č. Č., neverodostojnost obtoženke ter prič Č. Č. in B. B. ter prisluh X št. 4315 z dne 30. 6. 2015, ko obtoženka reče B. B., da ne gre nikamor, saj ji ni dal nič denarja, B. B. pa, da ji je dolžan 100 EUR; obtoženka je ta prisluh komentirala, da je njej B. B. posojal denar, ker je imel pokojnino konec meseca, sama pa dobi plačo petega v mesecu, oziroma da je šlo za besedno igro, B. B. pa, da si je včasih od obtoženke kaj sposojal (l. št. 1096).

48Sodišče prve stopnje je v tem delu posebej izpostavilo izpovedbo priče B. B., ki je na vprašanje izjavil, da se ne spomni, ali je bilo kaj plačano s strani Č. Č. (ob priliki predočenja prisluha X št. 208 z dne 14. 5. 2015), ter ocenilo, da mu ne verjame, glede na njegovo izhodiščno neverodostojnost, saj je zanikal, da bi mu obtoženka v zvezi z delovnimi dovoljenji kadarkoli pomagala, kar očitno ne drži. Ni verjelo niti priči Č. Č., ki je po oceni prvostopenjskega sodišča lagal, da je bil on tisti, ki je klical B. B. v zvezi s podano vlogo za izdajo delovnega dovoljenja, kar tudi evidentno ne drži, vsaj pred zaslišanjem P. P. je dogajanje opisoval v nasprotju z vsebino prisluha X št. 549. Sodišče druge stopnje meni, da je tako razlogovanje prvostopenjskega sodišča neustrezno. Če sta priči govorili neresnico, gre namreč tudi za daljše časovno obdobje med kritičnim dogajanjem in zaslišanjem samim, glede aktivnosti obtoženke oziroma B. B. v zvezi s predmetnim upravnim postopkom, očitno pa sta izpovedovali v določenem delu neskladno z vsebino pogovorov tudi po presoji sodišča druge stopnje, gre za okoliščino, ki ne terja enoznačnega zaključka, da je B. B., čeprav se nakazuje, da je lahko pričakoval plačilo za posredovanje, to tudi prejel, sploh pa ne, da je del te nagrade sprejela tudi obtoženka. Prvostopenjsko sodišče se je sklicevalo v tem zadnjem delu na prisluh X št. 4315, ki pa po vsebini ni določen, hkrati pa je ta pogovor med B. B. in obtoženko potekal tudi časovno distancirano od dne, ko je bila zadeva s pridobitvijo delovnega dovoljenja za tujca C. C. zaključena. Tudi v teh delih je sodišče prve stopnje izhajalo s stališča domneve krivde obtoženke in zmotno ugotovilo odločilno dejstvo sprejema podkupnine s strani obtoženke.

49Na usklajenost ravnanj obtoženke z ravnanjem B. B. glede očitka pod točko 2 je prvostopenjsko sodišče sklepalo na podlagi prisluhov X št. 10230, 10232, 10257 in 10300, vsi z dne 31. 8. 2015, prisluha X št. 10258 z dne 31. 8. 2015, prisluhov X št. 10231, 10259, 10263, 10265, 10272, 10273, 10274, 10275, 10277, 10278 in 10282, vsi z dne 31. 8. 2015, ter vseh prisluhov, katerim je sledila obljuba E. E. B. B., da bo dal še nekaj za povrh, če zadevo uredijo (prisluh X št.14584 z dne 14. 10. 2021).

50Gre za pogovore med: 1. E. E. in B. B., ko E. E. obvesti B. B., da je bila zavrnjena vloga za izdajo delovnega dovoljenja za tujca D. D., ker družba ni plačala vseh obveznih dajatev, B. B. pa mu reče, da naj plača obvezne dajatve, da bo poskusil urediti in da se mudi zaradi nove zakonodaje; B. B. obvesti E. E., da je treba vložiti novo vlogo, ampak hitro, da pa bo obvezne dajatve plačal lahko kasneje; E. E. sporoči B. B., da je potrebno dokumentacijo za vložitev nove vloge posredoval V. V.; B. B. sporoči E. E., da je vlogo vložil na novo; 2. B. B. in njegovo hčerko Z. Z., in sicer B. B. sporoči, da je dobila mail v zvezi z D. D. in družbo R. R. 3. B. B. in obtoženko, in sicer glede tega, da bo obtoženka pripravila dokumentacijo za R. R. in jo dala na mizo, pri čemer obtoženka predlaga, da bi to dokumentacijo raje poslala Z. Z., da B. B. ne bi izgubljal časa z vožnjo, izkazujejo pa omenjeni prisluhi tudi, da je obtoženka dokumente pripravila ter da ji je B. B. poslal nov elektronski naslov, kamor naj jih pošlje, da se bodo natisnili, ter da je bil prejem te dokumentacije potrjen.

51Na nadaljnji postopek se navezujejo prisluhi X št. 11414 z dne 10. 9. 2015, ko gre za pogovor med obtoženko in B. B., kateremu ona pove, da je dobila v reševanje vlogo E. E. za D. D.; prisluhi X št. 11704, 11817, 12048, z dne 14. 9. 2015, 15. 9. 2015 in 18. 9. 2015, ko gre za pogovore med B. B. in E. E., in sicer na temo obravnave vloge; prisluh X št. 12433 z dne 22. 9. 2015, ko gre za pogovor med B. B. in obtoženko, in on njo obvesti, da bo vloga dopolnjena in jo sprašuje, če bo potem čakala z davčnim organom, ona pa odgovori, da bo oziroma da še ni poslala naprej davčnemu organu; prisluh X št. 13380 z dne 2. 10. 2015, ko gre za pogovor med B. B. in obtoženko - B. B. obtoženko kliče po predhodnem pogovoru s D. D. zaradi poizvedbe na davčni organ v zvezi s plačili obveznih dajatev za družbo R. d.o.o., obtoženka B. B. pove, da čaka, saj ne upa dati naprej, „da ne bi bilo kaj slabo“; prisluha X št. 13383, 13385, oba z dne 2. 10. 2015, ko gre za pogovora med B. B. in E. E. in B. B. pove E. E., da obtoženka čaka s poizvedbo na davčnem organu, E. E. pa, da nekaj je poravnano, ne ve pa, če vse potrebno; prisluh X št. 13720 z dne 5. 10. 2015, ko gre za pogovor med B. B. in D. D., B. B. mu pove, da obtoženka čaka s poizvedbo, da bo čakala do srede, potem pa bo morala posredovati, ker bo sicer v nekem prekršku; prisluhi X št. 13919, 13926, 14310, prva dva z dne 7. 10. 2015, tretji z dne 12. 10. 2015 in se nanašajo na: 1. pogovor med E. E. in B. B., ko prvi pove, da bo zdaj res plačano 2. pogovor med B B. in obtoženko, ko B. B. pove, da je plačano 3. pogovor med E. E. in B. B., ko R. R. ponovno pove, da bo kmalu plačano, vendar še ni; prisluh X št. 14588 z dne 14. 10. 2015, ki se nanaša na pogovor med B. B. in obtoženko, prvi pove, da ga je E. E. spet poklical, da obveznosti niso poravnane, obtoženka pa, da je poizvedbo dala naprej, ker ji je rekel, da so dajatve plačane.

52Tudi po presoji drugostopenjskega senata navedeni prisluhi dokazujejo, poleg časovno in vsebinsko usklajenega ravnanja obtoženke in B. B., tudi prizadevanje obeh, da se dokumentacija za D. D. vloži hitro pri obtoženki ter izjemno aktivno udeležbo obtoženke v upravnem postopku, v katerem je posredoval B. B., saj je obtoženka očitno izpolnjevala dokumentacijo tudi v svojem prostem času doma; iz prisluhov je razvidno tudi, da obtoženka opozarja B. B., naj izpelje tudi posle v zvezi z delovnimi dovoljenji tako, „da ga ne bodo nategovali za denar“. Razumno je sklepati, da je B. B. pričakoval finančno odmeno v zvezi s posredovanjem v postopku izdaje delovnega dovoljenja za D. D., čeprav tudi tega konkretnega prisluha obtoženka na glavni obravnavi ni želela komentirati oziroma pojasniti.

53Senat sodišča druge stopnje pa ne more pritrditi zaključku v izpodbijani sodbi, da je bilo ravnanje obtoženke motivirano z njenim sprejemom obljube nagrade, to je dela finančne odmene, katero naj bi za svoje posredovanje v tem postopku prejel B. B. Prvostopenjsko sodišče je spregledalo, da sta bila obtoženka in B. B. v posebnem odnosu, ki je presegal le prijateljski odnos, iz tega odnosa pa je prav lahko izvirala obtoženkina angažiranost v B. B. posredovanju v upravnem postopku izdaje delovnega dovoljenja za D. D. Upoštevaje, da se izkazuje kot neprepričljivo sklicevanje sodišča prve stopnje na gramatikalno razlago prisluha X št. 12411 z dne 21. 9. 2015, in dejstvo, da je neustrezen pomen in težo prvostopenjsko sodišče podelilo neverodostojnosti obtoženkinega zagovora o le svetovalni vlogi pri izdaji delovnih dovoljenje v upravnih postopkih, čeprav taka njena le svetovalna vloga iz prisluhov res ne izhaja (točka 31 do 36 te odločbe). Tudi prisluh X št. 10282 z dne 31. 8. 2015, prisluh X št. 13379 z dne 2. 10. 2015 ter prisluh X št. 14584 z dne 14. 10. 2015 po presoji drugostopenjskega sodišča kažejo kvečjemu, da je B. B., in ne ona, lahko pričakoval finančno protiuslugo za svoje posredovanje za tujega delavca D. D.

54Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je B. B. tudi dejansko prejel finančno odmeno za svoje posredovanje v obravnavanem upravnem postopku (očitek pod točko 2) od E. E., na podlagi vsebine prisluhov: X št. 10282 z dne 31. 8. 2015, ko v pogovoru obtoženka opozarja B. B., da ga bo „R. R. tako ali tako nategnil za denar; X št. 13379 z dne 2. 10. 2015, ko reče D. D. B. B. v pogovoru, da „če E. E. ni nič uredil in nič plačal, potem ne bo več nič predal, toliko da B. B. ve“, ter X št. 14584 z dne 14.10.2021, ko gre za pogovor med B. B. in E. E., iz katerega je razvidno, da R. R. ni plačal obveznih dajatev v zvezi z družbo, v zvezi s čimer ga B. B. opozarja, da bo izdana negativna odločba, ter da si E. E. zelo želi, da bi stvar za D. D. uredil in reče B. B., da „če bodo tole uredili, bo on njim še za povrh dal stvari“. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se dejanski prejem finančne nagrade na strani B. B., upoštevaje vsebino izpostavljenih prisluhov, nakazuje, ni pa izkazan.

55Glede sprejema obljube nagrade, usklajenosti obtoženkinega ravnanja z ravnanjem B. B. in dejanskega okoriščenja B. B. v zvezi z očitkom pod točko 2 se je sodišče prve stopnje sklicevalo tudi na oceno izpovedi priče B. B. (l. št. 1090, 1091 do 1092, 1094)¹³, oceno izpovedi priče E. E. (l. št. 1135, 1138)¹⁴ ter oceno izpovedi priče D. D. (l. št. 1747, 1148, 1149, 1154)¹⁵. Vse tri priče je ocenilo kot neverodostojne. Glede na poslušane prisluhe je po prvostopenjski oceni jasno, da so B. B., D. D. in E. E. komunicirali med seboj zaradi postopka izdaje delovnega dovoljenja, v katerem je aktivno delovala obtoženka, pri tem pa zaključilo, da je šlo za odplačni posel, zlasti upoštevaje prisluh X št. 10282 z dne 31. 8. 2015, prisluh X št. št. 13379 z dne 2. 10. 2015 in prisluh X št. 14584 z dne 14. 10. 2015, ob tem pa izhajalo iz prisluha X št. 12411 z dne 21. 9. 2015.

56Dejstvo je, da so priče skušale zakriti svoje medsebojne povezave v zvezi z delovnim dovoljenjem za tujca D. D. Vendar pa izpostavljeni prisluhi, na katere se v svojih zaključkih o dokazanosti obtoženkinega ravnanja v zvezi z izvršitvenim ravnanjem pod točko 2 obtožnice, po presoji drugostopenjskega sodišča, izkazujejo kvečjemu, da je B. B. za svoje posredovanje lahko pričakoval finančno odmeno, in nezanesljivo, da je to odmeno tudi dejansko prejel. Upoštevaje neprepričljivost prvostopenjske razlage, ki se nanaša na domnevni dogovor med obtoženko in B. B. glede sprejema obljube nagrade, ob čemer je spregledalo tudi naravo odnosa med obtoženko in B. B., pa je ne glede na izkazano usklajenost ravnanje obtoženke s posredovanjem B. B. v obravnavnem postopku resno dvomljiva ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo obtoženkino angažiranje v predmetnem upravnem postopku motivirano s pričakovanjem 10 % finančne odmene B. B. Tudi poskusi prič za prikritje relacij v zvezi s pridobivanjem delovnega dovoljenja za tujca D. D. bi bili lahko pogojeni z željo zakriti odplačno motivirano posredniško vlogo B. B. in na drugi strani dajalce podkupnin. Sodišče prve stopnje je pri razlagi razpoložljivega dokaznega gradiva spregledalo, da vsebina posamičnih prisluhov in neskladnost izjav obtoženke in prič z vsebino prisluhov v določenih delih dopušča tudi drugačne, za obtoženko neobremenjujoče zaključke.

Sklepno glede zatrjevane zmotne ugotovitve dejanskega stanja

57Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da očitano kaznivo dejanje obtoženki ni dokazano z gotovostjo. Sodišče prve stopnje je v točki 21 obrazložitve izpodbijane sodbe sicer pravilno navedlo, da je za obstoj očitanega kaznivega dejanja dovolj že dokazanost ene od alternativno določenih izvršitvenih oblik (sprejem obljube koristi s posebnim namenom), vendar pa je dejstvo, da je obtoženko obsodilo tudi za drugo izvršitveno obliko, katero predstavlja sprejem dejanske finančne koristi v zvezi s postopkom za izdajo delovnega dovoljenja tujcu C. C., tako da se razlogovanje sodišča prve stopnje v tem delu izkaže za brezpredmetno. Posebej ob tem, da po presoji sodišča druge stopnje z gotovostjo ni dokazano nobeno od izvršitvenih ravnanj, ki so očitana obtoženki.

58Po oceni pritožbenega sodišča je izkazano, da je bil B. B. tisti, ki je lahko pričakoval finančno odmeno za svoje posredovanje v primerih obeh tujcev; kvečjemu nakazuje se, da je finančno odmeno tudi prejel.

59V primeru postopka v zvezi s tujcem C. C. prisluh X št. 208 z dne 14. 5. 2015, ko Č. Č. reče B. B., da če bodo to uredili, mu bo plačal, res kaže, da je B. B. lahko pričakoval, da bo nekaj dobil, če uredi delovno dovoljenje za C. C.; slabo dokazno podprt pa je že zaključek prvostopenjskega sodišča, da je B. B. od Č. Č. tudi res prejel finančno odmeno, sploh pa, da je tudi obtoženka od B. B. sprejela del te podkupnine. Sodišče prve stopnje se je v tem delu oprlo na dokazanost sprejema obljube nagrade na strani obtoženke, na prisluh X št. 4315 z dne 30. 6. 2015¹⁶, na usklajenost delovanja med obtoženko, B. B. in Č. Č. ter na siceršnjo neverodostojnost vpletenih pri opisovanju obravnavanega dogajanja (obtožena, B. B., Č. Č.). Sodišče prve stopnje je pri ugotovitvi, da je B. B. dejansko prejel finančno odmeno od Č. Č. ter da je obtoženka od B. B. prejela 10 % iz te podkupnine, zmotno izhajalo iz domneve krivde in ne iz domneve nedolžnosti, ter prisluh X št. 12411 z dne 21. 9. 2015 razlagalo v škodo obtoženke, enako tudi pogovor med obtoženko in B. B. z dne 30. 6. 2015, saj ta v nobenem delu dolga ne povezuje s podkupovanjem, pogovor pa je tudi časovno distanciran od trenutka, ko se je zadeva z izdajo delovnega dovoljenja zaključila. Ob tem je dokazani usklajenosti delovanja obtoženke z delovanjem B. B. sodišče prve stopnje pripisalo izključno obremenilen pomen in težo, ne da bi upoštevalo posebno naravo odnosa med obtoženko in B. B., tudi pri oceni izjav vpletenih v konkretno dogajanje pa spregledalo, da so razlogi za opisovanje dogodkov v določenih delih neskladno z dejanskim stanjem lahko različni in ne motivirani le enoznačno z željo zakriti obtoženkino kriminalno delovanje.

60V primeru postopka v zvezi s tujcem D. D. prisluh X št. 10282 z dne 31. 8. 2015¹⁷, prisluh X št. 13379 z dne 2. 10. 2015¹⁸, ter prisluh X št. 14584 z dne 14.10.2021¹⁹, res izkazujejo, da je B. B. lahko pričakoval finančno odmeno za svoje posredovanje v postopku pridobivanja delovnega dovoljenja za D. D. oziroma nakazujejo, da je nekaj od tega že dobil. Ni pa s potrebno stopnjo gotovosti ugotovljeno, da je obtoženka usklajeno delovala s B. B. zaradi predhodnega sprejema obljube nagrade. Dokazano usklajenost obtoženkinega delovanja z delovanjem B. B. je sodišče prve stopnje, ne da bi upoštevalo posebno naravo odnosa med obtoženko in B. B., interpretiralo v perspektivi dvomljive razlage prisluha X št. 12411 z dne 21. 9. 2015 ter s stališča domneve nedolžnosti napačne presoje izjav vpletenih v dogajanje.

61Pritrditi je tako pritožnici, da prisluh X št. 12411 z dne 21. 9. 2015, upoštevaje celotno vsebino pogovora in izpovedbe prič, zlasti M. M. in N. N., utemeljuje zaključek, da se pogovor med obtoženko in B. B. nanaša na gradbena dela, izvajana v tistem obdobju; nenazadnje je tako ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v točki 22 obrazložitve izpodbijane sodbe. Kljub temu je sodišče prve stopnje na podlagi gramatikalne razlage, ki je ni konkretiziralo, in ocene dela obtoženkinega zagovora kot neverodostojnega zaključilo, da se je izjava obtoženke o 10 % vsakega B. B. posla nanašala tudi na njen službeni delokrog. Kot je razvidno iz podatkov spisa, je sodišče prve stopnje imelo na razpolago več prisluhov, ki se tičejo denarnih plačil²⁰, vendar nobeden od prisluhov ne potrjuje neposredne zveze med pričakovanim oziroma dejanskim prejemom finančne odmene na strani B. B. za njegovo posredovanje v upravnih postopkih ter posebej motiviranim očitanim delovanjem obtoženke v upravnih postopkih. Sodišče prve stopnje je vsebino izpostavljenih prisluhov razlagalo seveda tudi v luči dejanske usklajenosti ravnanja obtoženke z ravnanjem B. B., pri tem pa v ključnem spregledalo posebnost njunega odnosa, dejstvo, da se vsak od izpostavljenih poslušanih pogovorov med obtoženko in B. B., ko govorita o denarju, lahko nanaša na tematiko, ki obtoženke ne obremenjuje oziroma kvečjemu obremenjuje B. B., kot tudi, da so poskusi prikriti dejansko dogajanje s strani vpletenih akterjev lahko pogojeni tudi z drugimi motivi oziroma razlogi in ne izključno z motivom neutemeljeno razbremeniti obtoženko obtožbenih očitkov.²¹

62Zaključek prvostopenjskega sodišča, da je kazensko sodišče, pri ugotavljanju obstoja kaznivega dejanja, vezano le na prosto presojo dokazov in ni omejeno z nobenimi posebnimi formalnimi dokaznimi pravili, je sicer pravilen. Torej ima sodišče prve stopnje pravico in dolžnost, da presodi odločitve drugih sodišč, če so bile predmet dokaznega postopka, kot tudi druge izvedene dokaze. Pomembno je, da je prvostopenjsko sodišče to storilo. Način oblikovanja dokazne ocene v zvezi z odločbami sodišč v individualnem delovnem sporu, pa tudi uporaba posameznih izrazov v zvezi z dokazno presojo navedb procesnih udeležencev v izpodbijani sodbi, kar vse graja pritožnica, se tako ne izkazuje kot ključen za pravilno razsojo.

63Ker pa ni mogoče odreči utemeljenosti pritožničinemu zaključku, da je sodišče prve stopnje ugotovljeni vsebini pogovora med obtoženko in B. B. dne 21. 9. 2015, pa tudi drugim izpostavljenim prisluhom, ter ugotovljenemu razhajanju posameznih navedb obtoženke ter prič z dejanskim dogajanjem, ob tem, da je pravilno sklepalo na usklajenost ravnanja obtoženke z ravnanjem B. B., dalo pomen, ki nedvoumno ne dokazuje obtožbenih očitkov, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženko iz razloga po 3. točki člena 358 ZKP oprostilo obtožbenega očitka. Na podlagi spremembe napadene odločitve je v skladu s prvim odstavkom člena 96 ZKP odločilo o stroških kazenskega postopka.

¹ Glej v Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), 3. knjiga, UL RS, PF Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2019, točka 3, stran 107 in 108, točka 30, stran 114 in 115.
² Glej ibidem, točka 24, stran 113 in 114.
³ Glej opomba št. 2.
⁴ Izrecno strinjanje, transparentno izraženo v zunanjem svetu, z znanimi časovnimi in krajevnimi okoliščinami, je v realnosti logično v nasprotju s samim bistvom korupcijskega kaznivega dejanja, to je prikrito zlorabo pravnih pravil v zameno za pričakovanje (lastne) koristi.
⁵ Ni dovolj, da storilec le intimno sprejme dano obljubo koristi; s strinjanjem storilca mora biti seznanjen dajalec obljube. Konkretizacija nastanka skladnosti volj B. B. kot dajalca obljube koristi ter obtoženke kot osebe, ki je po trditvah iz očitka to obljubo sprejela, je razvidna v trditvi njunega medsebojnega usklajevanja v teku upravnih postopkov. V tej ključni okoliščini se razlikuje dejstveni opis obravnavane zadeve s tistima, kateri je obravnavalo Ustavno sodišče RS v odločbah Up-889/14-33, z dne 20. 4. 2015, in Up-879/14-35, z dne 20. 4. 2015, na kateri se pritožnica sklicuje (točka 28 in 38 odločb Ustavnega sodišča RS).
⁶ Obramba se v pritožbi zavzema za izločitev dokazov na podlagi tistih (istih) okoliščin, ki po njeni oceni utemeljujejo tudi zaključek o zmotno ugotovljenih odločilnih dejstvih v izpodbijani sodbi. Po eni strani uveljavlja, da je bil na podlagi samega dejstva komuniciranja med obtoženko in B. B. podan dokazni standard, predpisan za odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov zoper njo, hkrati pa, da izkazanost okoliščine njunega medsebojnega komuniciranja ne dokazuje storitve očitanega kaznivega dejanja. Obramba v pritožbi ne konkretizira, zakaj že samo sodelovanje obtoženke s B. B. na področju izdaje delovnih dovoljenj tujcem že predstavlja dejansko podlago za ugotovitev o obstoju osredotočenega suma storitve korupcijskega kaznivega dejanja zoper njo, upoštevaje, da kaznivo dejanje jemanja podkupnine po drugem odstavku člena 261 KZ-1 implicira zahtevo po podkupnini, sprejem obljube podkupnine oziroma podkupnine same ter vzročno zvezo takega ravnanja z nameravanim uradnim dejanjem.
⁷ Jezikovna razlaga obtoženkinih besed, upoštevaje ugotovitev teme pogovora s strani sodišča prve stopnje, kvečjemu terja zaključek, da se nanašajo na vse gradbene posle B. B.
⁸ Glede na kvalitativno razliko med tajniškimi deli, ki naj bi jih opravljala obtoženka v zvezi z gradbeništvom B. B., ter njenim delovanjem v zvezi z upravnima postopkoma, v katera je bil kot posrednik vpleten B. B., se tudi pomislek, zakaj bi obtoženka pričakovala finančno odmeno glede prvih, ne pa glede drugega, izkazuje kot neutemeljen.
⁹ Obtoženka je bila partnerka B. B. v času sojenja na prvi stopnji, zato je bil B. B. poučen po določbi člena 236 ZKP.
¹⁰ Ni ključno, da sta obtoženka ter priča Č. Č. v postopku zanikala zapis v poročilu o tajnem opazovanju z dne 14. 5. 2015, da je tudi Č. Č. vstopil v obtoženkino hišo.
¹¹ Poseben odnos med B. B. in obtoženko je pravilno ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče (zaključek točke 21 obrazložitve izpodbijane sodbe).
¹² Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem prisluhom izvedlo poseben dokazni postopek z izvedencem za forenzične analize govornih postopkov, tolmačem ter zaslišanjem prič P. P. in Č. Č. ter upoštevaje še prisluh X št. 560 z istega dne pravilno ugotovilo, da se pogovor med B. B. in Č. Č. tega dni ni nanašal na denarno nagrado B. B. za njegovo posredovanje v postopku izdaje delovnega dovoljenja tujcu Č. Č.
¹³ Priča je povedala, da ima težave s spominom, da se slabo spomni družbe R. d.o.o., da je nekaj za njo delal, E. E. pa je mogoče dvakrat videl, mu je znan, ne ve pa nič povedati o njem, medtem ko mu D. D. sploh ni poznan. Kljub predočenju prisluhov je priča pri taki izjavi vztrajala. V zvezi z obtoženko je povedal, da mu je obtoženka pomagala, vendar pri gradbenih delih, zanikal pa je obstoj kakršnegakoli dogovora in pri tem vztrajal tudi pri predočenju prisluha X št. 12411 z dne 21. 9. 2015.
¹⁴ Povedal je, da mu B. B. ni znan in se ni spomnil, da bi z njim kdaj kontaktiral; ob predočenju prisluhov je povedal, da nista imela ne prijateljskega ne poslovnega odnosa. Ko mu je bil predočen prisluh X št. 14584 z dne 14. 10. 2015, vsebine ni znal pojasniti.
¹⁵ Povedal je, da je res imel kontakt z E. E. glede svojega delovnega dovoljenja, z njim je vzpostavil zvezo preko svojega zeta Ž. Ž.; B. B. pa sicer pozna, vendar z njim glede svojega delovnega dovoljenja ni kontaktiral, niti po telefonu ne, z njim ni imel nobenega odnosa. Ko so mu bili predočeni prisluhi X št. 4415, 4804, 5279, 5336, 13379, 13382, 13384, 13460, 13720 (gre za pogovore med B. B. in njim glede delovnega dovoljenja v času od 1. 7. 2015 do 5. 10. 2015, iz katerih je razvidno, da S. S. sodeluje z obtoženko, ki pripravlja dokumentacijo in svetuje, pa tudi, da je problem v R. R., ker ne plača obveznosti za družbo), je priča povedala, da je on na posnetkih, da se nekaterih klicev spomni, da pa s B. B. ni imel nobenega odnosa, mu je pa govoril, kaj je treba prinesti za izdajo delovnega dovoljenja. Ko je bila priča posebej opozorjena na prisluh št. 13379 (ko D. D. reče B. B., „da če R. R. ni nič uredil in nič plačal, potem ne bo več nič predal, toliko da B. B. ve“), je pojasnil da je šlo za postopek v zvezi z izdajo delovnega dovoljenja in predložitev potrebne dokumentacije ter za prijateljsko pomoč, ne pa odplačni posel.
¹⁶ … ko obtožena in B. B. govorita o njegovem dolgu do nje ...
¹⁷ … ko obtoženka opozarja B. B., da ga bo R. R. tako ali tako nategnil za denar ...
¹⁸ ... ko D. D. reče B. B., da če R. R. ni nič uredil in nič plačal, potem ne bo več nič predal, toliko da B. B. ve ...
¹⁹ ... ko R. R. reče B. B., da če bodo uredili za D. D., bo dal njim še nekaj za povrh ...
²⁰ X št. 208, 4315, 10282, 12411, 13379, 14584.
²¹ Prim. sodba VS RS I Ips 53384/2014, z dne 11. 10. 2018, sodba VS RS I Ips 50057/2014, z dne 14. 4. 2022.