VSC Sodba Cp 229/2021

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka je v roku 15 dni dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 388,25 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo toženi stranki (v nadaljevanju toženki) naložilo, da tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) plača 12.500,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 3. 2017 dalje do plačila in zakonske zamudne obresti od 9.000,00 EUR od 6. 3. 2017 do 15. 11. 2017. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo ter še odločilo o pravdnih stroških.

2Toženka v pravočasni pritožbi navaja, da vlaga pritožbo zoper prisodilni del sodbe glede celotnega zneska prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo, ne pa tudi zoper prisodilni del za premoženjsko škodo ter obresti. Uvodoma pritožbeno sporni del označi z zneskom 12.820,00 EUR. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo oziroma podredno razveljavitev z vrnitvijo v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3Tožnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Glede na to, da prisojeni del odškodnine predstavlja znesek 11.538,00 EUR (=12.820,00 EUR – 10% franšiza), je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v tem izpodbijanem obsegu ter glede odločitve o stroških (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

6Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje samo zaključilo, mimo mnenja izvedenke, da so težave, ki jih ima tožnik v posledici utrpele možganske poškodbe, trajne narave, ni utemeljen. Iz izvedeniškega mnenja namreč izhaja, da so težave, kakršne ima tožnik, trajne narave pri 15% ljudi, ki so utrpeli blažjo poškodbo možganov. Upoštevaje, da ima tožnik težave že štiri leta, je utemeljeno zaključilo, da je tožnik dokazal, da gre za težave trajne narave.

7Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, usmerjenih v odmero denarne odškodnine za tožniku nastalo nepremoženjsko škodo v obliki telesnih bolečin, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ter duševnih bolečin zaradi skaženosti je v 179. in 182. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Upoštevati je torej treba objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

8Podroben dejanski obseg tožniku nastale nepremoženjske škode je razviden iz razlogov od 8. do 12. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. Na tem mestu gre izpostaviti le, da je gre za stanje po pretresu možganov, udarninsko – raztrganinsko rano na desni podlahti in glavi ter posttravmatsko stresno motnjo.

9S pritožbeno izpodbijano odmero denarne odškodnine na znesek 8.000,00 EUR za telesne bolečine, 2.500,00 EUR za strah, 9.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ter 1.500,00 EUR za duševne bolečine zaradi skaženosti je prvo sodišče pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine. Pritožbeno sodišče glede na konkretne okoliščine zato nima pomislekov o pravilnosti odmere denarne odškodnine, saj prvo sodišče ni v preveliki meri upoštevalo vseh ugotovljenih okoliščin, kot to trdi pritožba. Predvsem glede na to, da je bolečinsko obdobje trajalo štiri mesece, občasne glavobole blage intenzitete, pa bo tožnik, ki je bil ob škodnem dogodku star 17 let, trpel še v bodoče, da ima trajne psihične posledice, dve brazgotini (na glavi in desni podlahti), sekundarni strah pa je trajal kar leto dni, je odmerjena odškodnina primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode, ki jo je in bo utrpel tožnik. Tudi znesek denarne odškodnine za posamezno obliko nepremoženjske škode pravilno odseva razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Odmerjeni znesek 21.000,00¹ EUR, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, pomeni 16,7 takratne povprečne neto plače (= 1.253,71 EUR; Uradni list RS št. 67/2021). Zato tožnik v odgovoru na pritožbo pravilno izpostavlja, da prisojena odškodnina ni odmerjena v previsokem znesku.

10Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

11Toženka ni upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji nastali v zvezi s pritožbo, s katero ni uspela. Je pa dolžna tožniku povrniti potrebne stroške, ki so mu nastali v zvezi z odgovorom na pritožbo, v katerem se je do njenih pritožbenih navedb argumentirano opredelil (165., 154. in 155. člen ZPP).

12Tožnikovi potrebni stroški znašajo 388,25 EUR (odmera razvidna iz specificiranega stroškovnika v spisu na listovni številki 178). V kolikor toženka tega zneska pravdnih stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnila, je dolžna plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku s to sodbo določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena OZ, Načelno pravno mnenje - občna seja VSS, 13. 12. 2006).

¹ V prvostopni sodbi je pod 16. točko obrazložitve znesek 22.000,00 EUR očitno pomotno zapisan, saj pravilen seštevek posameznih zneskov znaša 21.000,00 EUR in je pri izračunu pod 16. in 17. točko obrazložitve tudi upoštevan.