VSM Sodba I Cp 418/2022

I. Pritožbi se zavrneta in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče razsodilo, da je toženka dolžna tožniku (odvetniku) na podlagi pogodbe o plačilu odvetniških stroškov za opravljanje odvetniške storitve plačati 10.886,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 5. 2018 dalje ter da je tožnik dolžan toženki povrniti pravdne stroške v znesku 105,90 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude (točka I in III prvostopnega izreka). V presežku do vtoževanega zneska 40.722,66 EUR z zakonskimi zamudnim obrestmi je zahtevek zavrnilo (točka II izreka).

2Zoper zavrnilni del prvostopne sodbe (točka II izreka) ter odločbo o pravdnih stroških (točka III izreka) se je pritožil tožnik zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik v pritožbi izpostavlja, da mu je bila kršena pravica do izjave. Zmotno je prvostopno sodišče presodilo, da sta se tožnik in toženka dogovorila za plačilo odvetniških stroškov po kombinaciji metod po porabljenem času in odvetniški tarifi. Dogovorila sta se za plačilo odvetniških stroškov izključno po porabljenem času, in sicer za vsako začeto uro odvetniške storitve v višini 130,00 EUR. Ker sodišče takšnega dogovora ni ugotovilo je storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 239. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Da dogovor ni kombinacija dogovora po porabljenem času in po odvetniški tarifi izhaja iz samega zapisa dogovora, kot tudi iz izpovedbe pravdnih strank ter zaslišanih prič (A. A., B. B.). Vsi so povedali, da je bil dogovor le o plačilu odvetniških stroškov po porabljenem času, ne pa po odvetniški tarifi in takšen je bil tudi namen dogovora. Na takšen namen kaže tudi samo postopanje tožnice, ki je skušala znižati urno postavko, zraven tega pa je po vložitvi izvršilnega predloga sama poravnala 15.000,00 EUR stroškov. Skupen namen pogodbenih strank pri sklepanju dogovora je bil jasen, in sicer plačilo odvetniških storitev po porabljenem času. Za porabljeni čas pa je bilo dogovorjeno plačilo odvetniških storitev za vsako začeto uro, ne pa kot seštevek porabljenega časa. To izhaja iz samega zapisa pogodbe, kar potrjujeta tudi priči A. A. in B. B. Zraven tega pa dogovorjeno plačilo izhaja tudi iz izpovedbe in ravnanja same toženke, kateri je bilo tudi ob sklenitvi dogovora po tožniku pojasnjeno, kaj predstavlja dogovor o plačilu odvetniških stroškov za vsako začeto uro. Tožnik je v tej smeri izpolnil pojasnilno dolžnost. Nasprotna izvajanja toženke predstavljajo sprenevedanje in nimajo podlage v dokaznem postopku. Prvostopno sodišče je iz navedenih razlogov zmotno presodilo, da tožnik ni izpolnil pojasnilne dolžnosti in da je zato potrebno sprejeti navedbe toženke, da je bil dogovor, da se tožnikova storitev obračuna v znesku 130,00 EUR na opravljeno uro dela odvetnika. Sicer pa je tudi izračun po odvetniški tarifi napačen, ker bi prvostopno sodišče glede na dogovor moralo upoštevati vse uveljavljane stroške, ne pa da je ocenjevalo njihovo potrebnost za pravdo. Zraven tega je pri seštevku stroškov po odvetniški tarifi storilo računsko napako, ker ta znaša 45.390 točk, ne pa 42.340 točk. Čas vožnje na naroke in sestanke spada med odvetniške storitve in bi glede na dogovor bilo potrebno obračunati v znesku 130,00 EUR za vsako začeto uro, ne pa jih obračunati po odvetniški tarifi, kot je to storilo prvostopno sodišče. Pri tem se prvostopno sodišče tudi ni opredelilo do sestanka z dne 23. 9. 2016 v S. Ta sestanek je bil, in sicer v lokalu v času pred narokom na sodišču. Prvostopno sodišče bi moralo tožniku tudi priznati odvetniške stroške za sestavo osnutkov vlog za C. C., ker je te odvetniške storitve naročila toženka. Pritožba nadalje opozarja, da sta račun št. 040/2018 in račun št. 041/2018 zapadla različno in zato bi moral izrek glasiti za vsak račun posebej. Prvostopno sodišče je tudi zmotno odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti za 105,90 EUR pravdnih stroškov, ker je sodišče zmotno presodilo o glavni stvari. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijane sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

3Zoper obsodilni del prvostopne sodbe (točka I izreka) ter odločbo o pravdnih stroških (točka III izreka) je pritožbo vložila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V obširni pritožbi izpostavlja, da je prvostopno sodišče zmotno presodilo obseg sklenjenega dogovora za obračunavanje odvetniških storitev med tožnikom kot odvetnikom ter toženko, kot njegovo stranko v zapuščinskem postopku. Dogovor o plačilu stroškov je bil sklenjen samo za zapuščinski postopek, ne pa za pravdna postopka, ki sta izvirala iz navedenega zapuščinskega postopka, v katerih je bila sicer stranka postopka toženka. Sicer pa je v pravdnih postopkih toženka bila deležna brezplačne pravne pomoči (nadalje Bpp) na podlagi odločbe sodišča in tako toženka tožniku stroškov iz naslova Bpp ni dolžna plačati. C. C., ki je bila stranka tako zapuščinskega kot pravdnega postopka, pa je zastopala odvetnica D. D. in tako tožniku ne pripadajo odvetniški stroški v zvezi z zastopanjem C. C., kot je zmotno odločilo prvostopno sodišče. Nadalje pritožba obširno izpodbija posamezna v plačilo po sodišču prve stopnje priznane odvetniške storitve tožnika z zatrjevanjem, da navedena opravila niso bila samostojne odvetniške storitve, da niso bila opravljena v ugotovljenem obsegu in da niso bila potrebna. Za neutemeljeno obračunane odvetniške stroške tožniku ne pripada plačilo. Pravdni stroški tožnika in toženke te pravde pa so tudi nepravilno ugotovljeni in ovrednoteni, kar vse pritožba obširno obrazlaga. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev prvostopne sodbe v izpodbijanem obsegu. Priglaša pritožbene stroške.

4Tožnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe toženke. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5Pritožbi sta neutemeljeni.

6Tožnik (odvetnik) na podlagi pooblastilnega razmerja¹ in pogodbe o plačilu odvetniških storitev², sklenjene v skladu s prvim odstavkom 15. člena Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT)³ in drugim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv)⁴, zoper toženko uveljavlja plačilo za opravljeno delo za zastopanje toženke v zapuščinskem postopku in v z zapuščinskim postopkom povezanimi pravdnima zadevama v skupnem znesku 55.342,01 EUR (račun št. 40/2018 z dne 23. 4. 2018 za znesek 54.856,69 EUR in račun št. 041/2018 z dne 7. 5. 2018 za znesek 485,32 EUR). Toženka je dne 29. 5. 2018 (po vložitvi izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine z dne 16. 5. 2018) za uveljavljane odvetniške stroške plačala tožniku 15.000,00 EUR.

7Ni sporno, da sta pravdni stranki dne 29. 8. 2016 sklenili tipsko pogodbo⁵ o plačilu odvetniških stroškov (dogovor o višini nagrade za opravljene odvetniške storitve - priloga A12⁶) in da je tožnik toženko kot njen pooblaščenec zastopal v zapuščinski zadevi D 323/2016, vodeni pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu in pravdnih zadevah P 41/2017 in P 51/2017, obe vodeni pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu. Sporna je razlaga pogodbe o plačilu odvetniških stroškov in obseg plačila odvetniških stroškov.

8Za razlago pogodbe o plačilu odvetniških stroškov je potrebno izhajati iz splošnih določb Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o razlagi pogodbe (82. do 85. člen OZ)⁷ in 15. člena OT, pri čemer pogodba o plačilu odvetniških stroškov spada med potrošniške pogodbe⁸ in jo je kot tako potrebno materialnopravno obravnavati tudi po določbah Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot)⁹.

9Izhajajoč iz zapisa pogodbe (dogovora) o plačilu odvetniških stroškov, tudi upoštevaje izpovedbe pravdnih strank in prič A. A. (znanec pravdnih strank) in B. B. (tajnica odvetnika) je prvostopno sodišče pravilno presodilo, da sta se tožnik in toženka dogovorila za plačilo odvetniških stroškov po kombinaciji metod po porabljenem času in odvetniški tarifi. Že iz samega zapisa pogodbe (točka I pogodbe) jasno izhaja, da sta se tožnik in toženka dogovorila za plačilo odvetniških storitev po kombinaciji metod po porabljenem času in odvetniške tarife, kar je v skladu z določbo 15. člena OT. V točki III pogodbe pa sta se nadalje dogovorila, da se bo plačilo storitev po metodi porabljenega časa uporabilo za naroke, za sestanke s stranko ali z nasprotno stranko pri zastopanju stranke in za porabljen čas vožnje na narok ali na sestanek s stranko. Metoda po porabljenem času za plačilo ostalih odvetniških storitev¹⁰ ni bila dogovorjena, kar pomeni, da se zanje v skladu s I. točko dogovora izvede plačilo po odvetniški tarifi. Take pogodbene razlage tudi ne more spremeniti izpovedba toženke, da je bilo govora le o plačilu odvetniških stroškov po urni postavki, torej po porabljenem času, ne pa po odvetniški tarifi, ker je ta hkrati navajala, da ji sama vsebina pogodbe oziroma dogovora o plačilu pravdnih stroškov ni bila znana. Sicer pa je prvenstveno za razlago pogodbe odločilen sam zapis pogodbe, ker se določila pogodbe uporablja tako, kot se glasijo. Zapis dogovora pa določno opredeljuje dogovor o plačilu odvetniških storitev po kombinaciji metod po porabljenem času in odvetniške tarife. Sam zapis teh določil v dogovoru (točka I dogovora) ni nerazumljiv in so tako pritožbena izvajanja tožnika, da je dogovor zaradi spornih določil potrebno razlagati po namenu (pritožba zatrjuje, da sta se pravdni stranki v dogovoru dogovorili za plačilo vseh odvetniških storitev po metodi po porabljenem času, in sicer za plačilo za vsake začete ure 130,00 EUR), neutemeljena. Zraven tega pa je obravnavani dogovor tipska pogodba (tožnik je sam povedal, da je imel pogodbo vnaprej pripravljeno za svoje stranke) katero je v primeru nejasnosti potrebno razlagati v korist toženke (83. člen OZ).

10Pravilna je tudi presoja prvostopnega sodišča, da je na podlagi 15. člena OT možna sklenitev pogodbe o plačilu odvetniških storitev (odvetniške storitve opredeljuje že citirana določba prvega odstavka 2. člena OT in prvi odstavek 2. člena Zakona o odvetništvu - v nadaljevanju ZOdv) po porabljenem času le za odvetniške storitve, ne pa za ostale odvetniške stroške (izdatki potrebni za izvršitev storitve odvetnika in podobno). Iz navedenega razloga je prvostopno sodišče pravilno odločilo, da čas vožnje odvetnika na narok in sestanke ne predstavlja odvetniških storitev smislu določbe prvega odstavka 2. člena OT in prvega odstavka 2. člena ZOdv, temveč spadajo med odvetniške stroške, ki so potrebni za izvršitev odvetnikovega dela. Stroške za te pa je potrebno ovrednotiti po odvetniški tarifi, ne pa na podlagi dogovora o plačilu po porabljenem času.

11Ni pritrditi pritožbenim izvajanjem toženke, da iz sporne pogodbe o plačilu odvetniških storitev ne izhaja dogovor o plačilu odvetniških storitev za vsako začeto uro dela odvetnika. Tak dogovor je izrecno zapisan v II. točki sporne pogodbe. Glede navedenega dogovora o plačilu za vsako začeto uro dela odvetnika pa je zavrniti pritožbena izvajanja tožnika in je pritrditi sodišču prve stopnje, da tožnik ni v zadostni meri izpolnil pojasnilne dolžnosti po določbi 22. člena ZVPot, torej toženki na razumljiv način pojasnil obračun plačila od opravljene odvetniške storitve po dogovorjeni metodi. Iz navedenega razloga je prvostopno sodišče pravilno čas, ki ga je tožnik kot odvetnik za stranko porabil na narokih in na sestankih za stranko ali z nasprotno stranko v zastopstvu stranke obračunalo po dejansko opravljenem času. Ne glede na metodo obračuna (za vsako začeto uro oz. po dejansko opravljenem času) pa je v obravnavanem primeru izračun opravljenih storitev enak po obeh metodah, ker je prvostopno sodišče delo odvetnika na narokih in sestankih ovrednotilo v celih urah. Nasprotna pritožbena izvajanja tožnika glede pravilnosti obračuna odvetniških storitev po metodi porabljenega časa, so neutemeljena.

12V zvezi s pritožbenimi izvajanji toženke o samostojnosti, potrebnosti in obsegu dela odvetnika za posamezne odvetniške storitve pri zastopanju v zapuščinski zadevi¹¹ se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje razlogom prvostopne sodbe glede samostojnosti in potrebnosti posameznih odvetniških storitev ter obsega dela odvetnika (točka 49 do 65 razlogov sodbe). Nasprotna obširna pritožbena izvajanja toženke glede pravilnosti presoje samostojnosti odvetniških storitev in potrebnosti ter obsega in višine odvetniških storitev tožnika, so neutemeljena.

13Pritrditi ni pritožbi toženke, da na podlagi sklenjene pogodbe o plačilu odvetniških stroškov tožniku ne pripada plačilo za odvetniške storitve, ker je C. C. zastopala odvetnica D. D., ne pa tožnik. To sicer drži, je pa tožnik po naročilu in za potrebe toženke v tej zadevi v skladu s sklenjenim dogovorom opravil odvetniške storitve (dopisi, pregledi in študij listin, sestanki) kot je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče in zato mu za te odvetniške storitve pripada plačilo, kot je pravilno presodilo prvostopno sodišče (točka 70 in 71 razlogov sodbe). Tožniku pa na podlagi dogovora v pravdnih zadevah P 51/2017 in P 41/2017 ne pripada plačilo za odvetniške storitve, ki so za toženko bili opravljeni v okviru brezplačne pravne pomoči (peti odstavek 15. člena OT). Vse navedeno je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo in razmejilo in tako tožniku pravilno priznalo potrebne stroške za navedeni pravdi, kot je razvidno iz razlogov izpodbijane sodbe (točka 66 do 75 razlogov). Nasprotna pritožbena izvajanja tožnika in toženke glede pravilnosti ugotovitve in odmere pravdnih stroškov v pravdnih zadevah P 51/2017 in P 41/2017, so neutemeljena.

14V zvezi s pritožbenimi izvajanji tožnika, da se prvostopno sodišče ni opredelilo do sestanka z dne 23. 9. 2016 v S. pritožbeno sodišče ugotavlja, da sicer to drži, navedena pomanjkljivost pa ni v ničemer vplivala na odločitev v obravnavani zadevi, ker tožniku za sestanek, ki ga je imel s pravdnima strankama v lokalu pred narokom na sodišču, stroški ne pripadajo. Gre za priprave za narok z dne 23. 9. 2016, za katerega pa so tožniku priznani pravdni stroški.

15Pritrditi tudi ni pritožbenim izvajanjem tožnika in toženke, da je prvostopno sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka (uveljavlja se kršitev pravice do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in pomanjkljivosti, zaradi katerih se prvostopna sodba ne more preizkusiti po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), ker tožniku ni bila kršena pravica do izjave (tožniku so bila posredovana vsa pisanja toženke, pravilno je bil vabljen na vse naroke, katerih se je tudi udeležil, v ponovljenem sojenju je podal soglasje, da sodišče v zadevi odloči na podlagi že izvedenih dokazov, brez razpisa naroka), prvostopna sodba pa tudi nima takšnih pomanjkljivosti, da se ne more preizkusiti. V zelo obširni sodbi so navedeni vsi razlogi o odločilnih dejstvih za razsojo v obravnavani zadevi.

16Prvostopno sodišče je tako zakonito in pravilno razsodilo, da je dolg toženke na dan vložitve predloga za izvršbo znašal po računu št. 040/2018 25.474,79 EUR in po računu št. 041/2018 68,85 EUR in ker je toženka dne 29. 5. 2018 tožniku plačala znesek 15.000,00 EUR je po opravljenem obračunu (ta je pravilno obrazložen v točkah 81 do 83 razlogov sodbe) dolžna tožniku plačati še 10.886,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 5. 2018 dalje. Pri obračunu odvetniških storitev prvostopno sodišče tudi ni zagrešilo seštevalne računske napake pri seštevku točk za priznane odvetniške storitve tožnika. Nasprotna pritožbena izvajanja obeh pravdnih strank, so neutemeljena.

17Prvostopno sodišče je pravdnima strankama tudi pravilno odmerilo pravdne stroške v tej pravdi. Pri tem je pravilno ugotovilo pravdni uspeh pravdnih strank ter pravdnima strankama pravilno priznalo potrebne priglašene pravdne stroške, kar vse je podrobno in pravilno v točki 84 do 89 sodbe obrazložilo. Nasprotna pritožbena izvajanja obeh pravdnih strank glede pravilnosti odmere pravdnih stroškov, so neutemeljena.

18Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevane kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbah odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

19Pravdni stranki s pritožbami nista uspeli, tožnik z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispeval k dodatni razjasnitvi zadeve in zato pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

¹ To po vsebini predstavlja pogodbo o naročilu - mandatno pogodbo, ki v 766. členu OZ določa, da prevzemnik na podlagi pogodbe o naročilu pridobi dolžnost za naročitelja opraviti določene posle, pri čemer ima za svoj trud pravico do plačila.
² Dogovor o višini nagrade za opravljene odvetniške storitve - priloga A12.
³ Odvetnik in stranka lahko skleneta pisno pogodbo o plačilu storitev v določenem (pavšalnem) znesku, ali v odstotku od vrednosti prisojenega zneska ali od vrednosti, pridobljene v postopku (plačilo po uspehu), ali po porabljenem času ali po posebnem delu te tarife s povečanjem za določen odstotek. Pogodba lahko vsebuje tudi kombinacijo posameznih metod obračuna, razen kombinacije plačila po uspehu in plačila po določbah posebnega dela te tarife.
⁴ Odvetnik je opravičen do višjega plačila za svoje delo, kakor mu gre po Odvetniški tarifi, če se o tem pisno dogovori s stranko.
⁵ Tožnik je sam povedal, da je kot odvetnik dogovor o višini nagrade za opravljene odvetniške storitve imel za stranke pripravljen v obliki tipskega zapisa.
⁶ Pogodba (dogovor) glasi: I. Odvetniške storitve, ki jih odvetniška pisarna opravlja za stranko po tem dogovoru, se obračunavajo na podlagi opravljenega števila ur dela za stranko in po odvetniški tarifi za vloge, zahtevke in obravnave pred katerim koli sodiščem oziroma organom. II. Cena začetne ure dela znaša 130,00 EUR za vsako začeto uro dela odvetnika. III. V ure dela tega dogovora se šteje čas, ki ga je odvetnik za stranko porabil na narokih, na sestankih s stranko ali z nasprotno stranko v zastopstvu stranke ali v času vožnje na narok ali na sestanek za stranko. IV. Pred pričetkom zastopanja položi stranka predujem. V. Po izčrpanju zneska iz prejšnjega člena tega dogovora se zaveže stranka sproti poravnati zneske, ki tekom postopka nastajajo glede na opravljeno število ur dela po tem dogovoru in vloženih vlog ter opravi narokov pred katerimi koli sodišči oziroma drugimi pristojnimi organi. VI. Poleg odvetniške nagrade po tem dogovoru se zaveže stranka sproti poravnati tudi vse potrebne izdatke, potrebne za izvršitev odvetniških storitev, in sicer: potne stroške, dnevnice, poštnine, telefonske stroške, izdatke za takse, bančne storitve, fotokopiranje in prepisovanje ter druge stroške. VII. Določila tega dogovora ne veljajo za odmerjanje odvetniških nagrad in stroškov s strani sodišč in drugih organov. Sledi zapis L., 29. 8. 2016 in podpis stranke (toženka) ter odvetnika (tožnik).
⁷ Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ); Če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke (83. člen OZ).
⁸ Tako sodba sodišča EU C-537/13 z dne 15. 1. 2015.
⁹ Pogodbeni pogoji zavezujejo potrošnika le, če je bil pred sklenitvijo pogodbe seznanjen z njihovim celotnim besedilom (drugi odstavek 22. člena ZVPot); pogodbeni pogoji morajo biti jasni in razumljivi (četrti odstavek 22. člena ZVPot); nejasna določila je treba razlagati v korist potrošnika (peti odstavek 22. člena ZVPot); pogodbeni pogoji se štejejo za nepoštene, če povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval (3. alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot); za nepoštene pogodbene pogoje se šteje določba, po kateri cena ni določena ali ni dovolj določena (3. alineja tretjega odstavka 24. člena ZVPot).
¹⁰ Odvetniška storitev je delo, ki ga odvetnik opravi v smislu določb zakona, ki ureja odvetništvo, za stranko na podlagi pooblastila ali po sklepu pristojnega organa (prvi odstavek 2. člena OT). Odvetniški stroški so skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebno za izvršitev dela, povečani za DDV (drugi odstavek 2. člena OT). Odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih (prvi odstavek 2. člena Zakona o odvetništvu).
¹¹ V zelo obširni pritožbi toženka izpodbija praktično vsako po sodišču prve stopnje priznano odvetniško storitev tožnika z zatrjevanji, da ne gre za samostojno storitev, da storitev ni bila potrebna, da ni bila opravljena v ugotovljenem obsegu, da ni pravilno odmerjena itd.