VSL Sklep Cst 222/2022

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo upnika A. d. o. o. za oblikovanje upniškega odbora.

2Upnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Upravitelj je na pritožbo odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je na zahtevo upnika A. d. o. o., ki ima več kot 1/10 glasovalnih pravic, objavilo poziv upnikom za glasovanje o oblikovanju upniškega odbora. Do poteka 15 dnevnega roka iz tretjega odstavka 82. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) so glasovali za oblikovanje upniškega odbora štirje upniki in sicer REPUBLIKA SLOVENIJA, A. d. o. o., B. d. o. o. in H. H. Sodišče prve stopnje je predlog za oblikovanje upniškega odbora zavrnilo, ker je ugotovilo, da upnika A. d. o. o. in B. d. o. o. ne moreta biti člana upniškega odbora, ker pri njiju obstajajo ovire iz 2. in 3. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP. Ker tako ostaneta zgolj še dva predlagana kandidata za člana upniškega odbora, se glede na to, da zakon zahteva, da so v upniškem odboru minimalno trije upniki, ni posebej opredeljevalo do upraviteljevih navedb, da tudi H. H. ne izpolnjuje pogojev za članstvo v upniškem odboru.

Glede očitane bistvene kršitve določb postopka

6Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da mu vloga upravitelja z dne 28. 2. 2022, v kateri je pojasnil, zakaj upniki A. d. o. o., B. d. o. o. in H. H. ne izpolnjujejo pogojev za članstvo v upniškem odboru, ni bila nikoli vročena niti ni bila javno objavljena na spletnih straneh AJPES, zaradi česar se upnik do navedb upravitelja v tej vlogi ni mogel opredeliti. Trdi, da bi mu glede na to, da je odločalo o njegovi zahtevi za oblikovanje upniškega odbora, moralo dati možnost, da se do navedb upravitelja, ki je predlogu očitno nasprotoval, opredeli. Ker tega ni storilo, naj bi zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

7Sodišče mora v skladu z določbo četrtega odstavka 83. člena ZFPPIPP uvrstiti na glasovanje vse volilne predloge, ki jih je prejelo do poteka roka iz tretjega odstavka 82. člena ZFPPIPP. Ne glede na navedeno pa sodišče zavrne volilni predlog, če predlagana oseba ne izpolnjuje pogoja za izvolitev iz prvega odstavka 78. člena ZFPPIPP ali če obstaja ovira za izvolitev iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP (peti odstavek 83. člena ZFPPIPP). O zavrnitvi volilnega predloga odloči sodišče s sklepom. Proti sklepu o zavrnitvi volilnega predloga ni posebne pritožbe, lahko pa se izpodbija s pritožbo proti sklepu o izvolitvi upniškega odbora (sedmi odstavek 83. člena ZFPPIPP). Navedena določba, ki ne predvideva posebne pritožbe zoper sklep o zavrnitvi volilnega predloga, je odraz načela hitrosti postopka, saj bi posebna pritožba zoper sklep o zavrnitvi volilnega predloga predstavljala zastoj v postopku volitev članov upniškega odbora.

8V danem primeru sklep o izvolitvi upniškega odbora ni bil niti izdan, saj je sodišče prve stopnje zahtevo za njegovo oblikovanje zavrnilo. Pred tem vloge upravitelja, v kateri je podal mnenje v zvezi z navedeno zahtevo, res ni poslalo v izjavo pritožniku, vendar pa mu s tem še ni odvzelo možnosti, da se do navedb upravitelja v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za članstvo v upniškem odboru opredeli (in se tudi je), v pritožbi zoper izpodbijani sklep. Ob povedanem in glede na to, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo predvsem na dejstva, razvidna iz sodnega registra, pritožniku ni bila odvzeta pravica do obravnavanja pred sodiščem, ker mu vloga upravitelja z dne 28. 2. 2022 ni bila vročena.

Glede izpolnjevanja pogojev upnikov A. d. o. o. in B. d. o. o. za članstvo v upniškem odboru

9Sodišče prve stopnje je glede upnika A. d. o. o. ugotovilo:

- da je ta upnik v 100 % lasti družbe C. d. o. o., kar pomeni, da gre za razmerje obeh družb po prvi alineji prvega odstavka 527. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1),

- da ima stečajni dolžnik zoper družbo C. d. o. o. vloženih več tožb, da so po nekaterih tožbah sodišča na prvi stopnji zahtevku stečajnega dolžnika že ugodila, da sodbe še niso pravnomočne, da pa to zadošča za izkaz verjetnosti obstoja terjatve ter da skupni dolg po sicer nepravnomočnih sodbah presega 1 odstotek vrednosti premoženja stečajnega dolžnika.

Na podlagi takšnih ugotovitev je zaključilo, da obstaja ovira za imenovanje upnika A. d. o. o. za člana upniškega odbora po 3. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, po kateri za člana upniškega odbora ne more biti izvoljen upnik, ki je družba, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika ali dolžnika iz 1. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP (gre za dolžnikovega dolžnika, katerega obveznost do insolventnega dolžnika presega 1 odstotek vrednosti premoženja insolventnega dolžnika) položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1.

10Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da je do 13. 1. 2022 funkcijo poslovodkinje upnika A. d. o. o. opravljala I. I., ki od 15. 10. 2021 opravlja tudi funkcijo prokuristke družbe G. d. o. o., večinskega družbenika stečajnega dolžnika. Navedlo je, da je sodna praksa prepoved imenovanja za člana upniškega odbora razširila tudi na tiste upnike, katerih zastopniki opravljajo oziroma so v zadnjih dveh letih pred uvedbo insolventnega postopka opravljali funkcijo direktorja stečajnega dolžnika. Iz določila 5. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP naj bi izhajalo, da v upniški odbor ne more biti imenovan niti tisti upnik, ki ima v razmerju do upnika iz 2. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP položaj ožje povezane osebe.

Glede na navedeno je zaključilo, da upnik A. d. o. o. ne more biti član upniškega odbora tudi iz navedenega razloga.

11Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali je upnik B. d. o. o. lahko član upniškega odbora, ugotovilo:

- da je upnik B. d. o. o. pridobil terjatev do stečajnega dolžnika od upnika D. d. o. o.,

- da je večinski družbenik družbe D. d. o. o. družba E. o. o. o.,

- da je direktor družbe D. d. o. o. J. J., ki je pri stečajnem dolžniku opravljal funkcijo izvršnega direktorja od 1. 6. 2013 do 2. 8. 2019, torej do začetka stečajnega postopka,

- da je bila z nepravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 546/2021 ugotovljena ničnost odsvojitve 100 % poslovnega deleža družbe E. d. o. o.,

- da bo v primeru pravnomočnosti te sodbe tako 100 % lastnik družbe E. d. o. o. ponovno stečajni dolžnik in bo tako posredno večinski lastnik tudi družbe D. d. o. o.,

- da posledica ničnosti v danem primeru pomeni, da so vsa dejanja poslovodstva družbe E. d. o. o. in poslovodstva družbe D. d. o. o. nezakonita in to najmanj od 2. 8. 2019, ko se je začel stečajni postopek nad stečajnim dolžnikom in bi od tega dne upravitelj poskrbel, da iste osebe ne bi ostale na položajih obeh družb,

- da se je prepoved imenovanja za člana upniškega odbora razširila tudi na tiste upnike, katerih zastopniki opravljajo oziroma so v zadnjih dveh letih pred uvedbo insolventnega postopka opravljali funkcijo direktorja stečajnega dolžnika,

- da bi v primeru pravnomočnosti sodbe XI Pg 546/2021 družba D. d. o. o. imela položaj povezane družbe s stečajnim dolžnikom in tako ne bi imela pravice postati član upniškega odbora tudi po 3. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP,

- da upnik D. d. o. o. ne more prenesti na drugega upnika več pravic, kot jih je imel sam, iz česar sledi, da če upnik D. d. o. o. po drugem odstavku 78. člena ZFPPIPP nima pravice postati član upniškega odbora, potem te pravice nima niti družba B. d. o. o., ki je s cesijo pridobila terjatev do stečajnega dolžnika.

Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega zaključilo, da družba B. d. o. o. kot „pravni naslednik“ družbe D. d. o. o. ne more postati član upniškega odbora, saj njen predhodnik te pravice nima na podlagi 2. ter 3. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP.

12Pritožnik (A. d. o. o.) očita sodišču prve stopnje, da je zmotno ugotovilo, da je v 100 % lasti družbe C. d. o. o. Navaja, da je v 100 % lasti družbe F. d. o. o. Nadalje oporeka materialno pravnim zaključkom sodišča prve stopnje glede procesnih upravičenj prevzemnika terjatve B. d. o. o. Trdi, da se razlogi iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP nanašajo na osebo imetnika terjatve (upnika) in se s prenosom terjatve ne prenašajo.

13Pritožbeno sodišče se s takšnim stališčem pritožnika strinja. Sodišče prve stopnje se neuspešno sklicuje na pravilo, da nihče ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih ima sam. V skladu z določbo prvega odstavka 421. člena Obligacijskega zakonika (OZ) ima prevzemnik terjatve nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa proti njemu odstopnik. Vendar pa v danem primeru ne gre za vprašanje prenosa pravic iz terjatve, temveč za vprašanje prenosa omejitev procesnih upravičenj, ki so vezane na osebo imetnika terjatve. In ker so te vezane le na osebo imetnika terjatve, se s prenosom terjatve ne prenašajo. V kolikor bi bil namen zakonodajalca drugačen, bi to moral izrecno urediti, torej določiti, da v primeru odstopa terjatev z dolžnikom povezanih oseb tekom postopka zaradi insolventnosti omejitve procesnih upravičenj, ki so veljale za odstopnika, veljajo tudi za prevzemnika terjatve.¹ Upnikom pa je pravno varstvo kljub temu zagotovljeno. Pravne učinke odstopov terjatev, katerih namen je obid omejitev iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, je namreč mogoče preprečiti s trditvami o obstoju dejstev in okoliščin, ki kažejo na zlorabo procesnih pravic. Sodišče prve stopnje je takšno zlorabo ugotovilo. Ocenilo je, da zgoraj navedeni prenos terjatve na družbo B. d. o. o. izkazuje znake zlorabe procesnih pravic, saj so se hitri prenosi in soglasja k imenovanju zgodila prav po vloženi zahtevi za oblikovanje upniškega odbora.

14Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil prenos terjatve upnika D. d. o. o. (do stečajnega dolžnika) na upnika B. d. o. o. izveden šele po izvedenem glasovanju o oblikovanju upniškega odbora. Poleg tega iz podatkov sodnega registra izhaja, da je do spremembe lastništva upnika A. d. o. o., to je prenosa 100 % poslovnega deleža v navedenem upniku iz družbe C. d. o. o. na družbo F. d. o. o. prišlo po vložitvi zahteve za oblikovanje upniškega odbora in po glasovanju po tretjem odstavku 82. člena ZFPPIPP. Iz ugotovljenih aktivnosti zgoraj navedenih subjektov in z njimi ter s stečajnim dolžnikom povezanih oseb (prenos poslovnega deleža, prenos terjatve) je razvidno usklajeno delovanje v smeri pridobitve procesne sposobnosti in pravic do članstva v upniškem odboru, vse skupaj z namenom, da se preko subjektov oziroma oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za članstvo, vpliva na odločitve v upniškem odboru. Navedeno nedvomno kaže na poskus obida določb iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, katerih namen je v preprečitvi, da bi lahko osebe, ki so ali so bile kapitalsko, vodstveno, dolžniško ali družinsko povezane s stečajnim dolžnikom, nedovoljeno vplivale na stečajni postopek, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče se zato strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da prenos terjatve kot tudi sprememba lastništva v upniku po izvedenem glasovanju o oblikovanju upniškega odbora kažeta znake zlorabe procesnih pravic.

15Pritožnik takšnih zaključkov sodišča prve stopnje niti ni konkretizirano izpodbijal, saj ni pojasnil, zakaj so bili navedeni prenosi izvedeni po glasovanju o oblikovanju upniškega odbora. Šele v kolikor bi izkazal tehtne poslovne ali druge razloge za takšno postopanje, iz katerih ne bi izhajal namen obida omejitev iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP s ciljem pridobitve procesne sposobnosti in pravice do članstva v upniškem odboru osebam, ki so povezane s subjekti in osebami, ki te sposobnosti ne morejo imeti, zaključkom sodišča prve stopnje ne bi bilo mogoče pritrditi. Tega pa pritožnik ni niti poskušal, saj v tej smeri ni podal nobenih trditev.

16Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno zaključilo, da iz dejstev, ki jih je ugotovilo, izhaja, da upnika A. d. o. o. in B. d. o. o. ne moreta biti člana upniškega odbora. Upnik B. d. o. o. pa se zoper izpodbijani sklep ni niti pritožil.

17Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

18Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

¹ Prim. VSL Sklepi Cst 376/2021, Cst 377/2021, Cst 534/2020 in Cst 209/2021.