VSC Sodba in sklep Cp 4/2021

I. Pritožbama se delno ugodi tako, da se sodba sodišča prve stopnje:

A. delno spremeni tako, da 2. in 3. točka I. dela izreka poslej v celoti glasita:

″2. Tožena stranka A. A., EMŠO ..., je kot oče dolžan od dneva vložitve te tožbe dalje, to je od 22. 3. 2018, plačevati mesečno preživnino za mld. B. B. v znesku 165,00 EUR in od 1. 9. 2019 dalje v znesku 250,00 EUR.

V bodoče dospevajoče preživninske obroke je dolžan plačevati do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, vse na transakcijski račun matere C. C., št. ..., odprt pri S., d.d., ter je v primeru zamude pri plačevanju mesečnih preživninskih obrokov dolžan plačati zakonske zamudne obresti od dneva zamude posameznega preživninskega obroka do dneva plačila.

Tako določeno preživnino je dolžan plačevati vse do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, po sklepu Vlade Republike Slovenije, odtlej dalje pa v valoriziranem znesku, v skladu z vsakokratnimi obvestili pristojnega centra za socialno delo.

3. Stiki med očetom A. A. in mld. hčerko B. B. se določijo na naslednji način:

- vsak torek tako, da oče mld. B. B. ob 14.30 uri prevzame v vrtcu oziroma pred vrtcem in jo ob 18.00 uri pripelje na bencinski servis ..., kjer jo prevzame mati;

- vsak drugi vikend tako, da oče mld. B. B. v petek ob 14.30 uri prevzame v vrtcu oziroma pred vrtcem in jo nato v nedeljo ob 18.00 uri pripelje na bencinski servis ..., kjer jo prevzame mati;

- med jesenskimi (krompirjevimi), zimskimi počitnicami in prvomajskimi počitnicami tako, da se vikend stik mld. B. B. z očetom podaljša upoštevaje čas počitnic, bodisi od petka do torka oziroma od srede do nedelje, pri čemer se predaja mld. B. B. med počitnicami opravi na bencinskem servisu ... ob 18.00 uri;

- med poletnimi počitnicami tako, da se prvi vikend stik v mesecu juliju ter prvi vikend stik v mesecu avgustu podaljšata vsak za pet dni, torej do petka, ko oče mld. B. B. ob 18.00 uri pripelje na bencinski servis ..., kjer jo prevzame mati.

- med praznovanjem katoliškega božiča tako, da se za čas od 24. 12. do 26. 12. stik po potrebi izvede oziroma podaljša upoštevaje gornjo določitev stikov ob vikendih. V kolikor se stik začne na 24.12., ko je delovni dan, oče mld. B. B. ob 14.30 uri prevzame v vrtcu oziroma pred vrtcem, če pa je dela prost dan, se predaja mld. B. B. opravi na bencinskem servisu ... ob 14.30 uri. V kolikor se stik konča na dne 26. 12., oče mld. B. B. ob 18.00 uri pripelje na bencinski servis ..., kjer jo prevzame mati;

- med praznovanjem vsakega parnega novega leta tako, da se za čas od 31. 12. do 2. 1. stik po potrebi izvede oziroma podaljša upoštevaje gornjo določitev stikov ob vikendih. V kolikor se stik začne na 31.12., ko je delovni dan, oče mld. B. B. ob 14.30 uri prevzame v vrtcu oziroma pred vrtcem, če pa je dela prost dan, se predaja mld. B. B. opravi na bencinskem servisu ... ob 14.30 uri. V kolikor se stik konča na dne 2. 1., oče mld. B. B. ob 18.00 uri pripelje na bencinski servis ..., kjer jo prevzame mati;

- odpadli stiki se nadomeščajo po predhodnem dogovoru med staršema v čim krajšem možnem terminu. Stiki, ki odpadejo zaradi preživljanja poletnih počitnic mld. B. B. z mamo (dva torka v mesecu juliju oziroma avgustu) ter zaradi preživljanja pravoslavnega božiča mld. B. B. z mamo (v času med 6. 1. do 8. 1.), se ne nadomeščajo;

- v kolikor starša sprejmeta drugačen dogovor, se lahko stiki izvajajo tudi na drugačen način, vse v skladu z željami in potrebami mld. B. B. in njunimi zmožnostmi.‶

B. delno razveljavi v delu, s katerim je v četrtem odstavku 2. točke I. dela izreka in pod II. delom izreka odločeno o dolžnosti plačila zapadlih preživninskih obrokov za čas od 22. 3. 2018 do 30. 8. 2019 v višini 165,00 EUR mesečno ter od 1. 9. 2019 do 28. 7. 2020 v višini 250,00 EUR mesečno, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila, ter glede odločitve o stroških pod VI. delom izreka, in se v tem razveljavljenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem se pritožbi zavrneta ter se sodba sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nerazveljavljenem ter nespremenjenem delu potrdi.

III. O stroških, ki so tožeči stranki nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, bo odločeno s končno odločbo.

1V predmetni zadevi sta pravdni stranki mati in oče mladoletne deklice. Mati kot tožnica ter oče kot tožnik po nasprotni tožbi zahtevata dodelitev mladoletne hčerke v varstvo in vzgojo, plačilo preživnine in določitev stikov.

2Z uvodoma navedeno sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje pod I. delom izreka je pod 1. točko mladoletno deklico dodelilo materi, pod 2. točko očetu naložilo plačilo preživnine in pod 3. točko odločilo o stikih. Pod II. delom izreka je tožbeni zahtevek v delu, s katerim je bila zahtevana drugačna določitev stikov ter presežek preživnine do 250,00 EUR zavrnilo. Pod III. delom izreka je tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe zavrnilo v delu, s katerim je tožnik po nasprotni tožbi zahteval dodelitev hčerke v varstvo in vzgojo, ureditev stikov ter plačilo preživnine. Pod IV. delom izreka je spremenilo izdano začasno odredbo z dne 30. 9. 2019 glede določitve stikov. Pod V. delom izreka je zavrnilo ugovor tožnice zoper sklep z dne 30. 9. 2019, pod VI. delom izreka pa je odločilo o stroških.

3Sodbo s pravočasnima pritožbama izpodbijata obe pravdni stranki, in sicer glede določitve preživnine ter stikov. Oba pritožnika uveljavljata pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava, tožnica tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, toženec pa še nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnica predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje glede določitve stikov, glede določitve preživnine pa predlaga spremembo z ugoditvijo celotnemu zahtevku na plačilo 250,00 EUR mesečno, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznega obroka dalje do plačila. Toženec predlaga spremembo, tako glede določitve preživnine kot stikov. Glede preživnine predlaga, da se določi na znesek 150,00 EUR mesečno s tem, da so preživninski obroki v tej višini za nazaj tekoče poravnani. Tožnica priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4Tožnica se v odgovoru na toženčevo pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

5Pritožbi sta delno utemeljeni.

Preživnina

6Glede določitve preživnine tožnica v pritožbi izpostavlja toženčeve preživninske zmožnosti in se zavzema, da naj se preživnina določi v višini, s katero bo toženec kril od vložitve tožbe dalje 70 % hčerinih potreb. Toženec pa izpodbija ugotovitev višine hčerinih potreb ter svojih zmožnosti in meni, da bi morala biti preživnina določena na znesek 150,00 EUR, pri čemer se znesek za vrtec ne bi smel upoštevati, ker ga tožnica zaradi epidemije ni bila dolžna plačevati.

7Zgolj s trditvami, da določeni stroški ne nastajajo oziroma da so ocenjeni previsoko, torej z lastno oceno izvedenih dokazov, pritožba ne more izpodbiti pravilnosti dokazne ocene sodišča, na podlagi katere je ugotovljeno, da hčerine potrebe mesečno znašajo 300,00 EUR oziroma od septembra 2019 dalje, ko je deklica pričela obiskovati vrtec, 450,00 EUR. Tudi pritožbene trditve o toženčevih višjih potrebah zaradi zamenjave službe (zaradi servisa avtomobila in oblačil) niso z ničemer izkazane. Kot take zato niso upoštevne.

8Ob ugotovljenih in neizpodbitih preživninskih zmožnostih pravdnih strank ter dekličinih potrebah se tožnica utemeljeno zavzema za določitev preživnine v višjem znesku, saj so toženčeve preživninske zmožnosti ves čas nekoliko višje od njenih. Pri tem ne gre spregledati, da toženec s kupovanjem priboljškov in oblačil neposredno ne krije hčerinih potreb. Po sodni praksi namreč velja, da veljajo takšni nakupi v primeru, ko dogovora ni, za darila¹. Poleg tega pa otroški dodatek ni prejemek tožnice ter ga zato sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati pri porazdelitvi preživninskega bremena. V novejši sodni praksi je bilo namreč že večkrat pojasnjeno, da gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država ter s katerim se otrok preživlja le v primeru, če bo po sodni določitvi preživnine še vedno upravičen do socialnih prejemkov².

9Ob gornjem ter upoštevaje stroške, ki jih ima toženec z oskrbo hčere v času izvajanja stikov, stroške prevoza, ki jih imata obe pravdni stranki zaradi izvrševanja stikov, kot tudi dejstva, da je nedenarni prispevek tožnice k preživljanju deklice večji, ker je na njej pretežno in vsakodnevno breme vzgoje in skrbi za hčerko³, materialnopravno pravilno določena preživnina, ki jo mora plačevati toženec, predstavlja približno 55% delež ocenjenih potreb deklice, torej od vložitve tožbe do 30.8.2019 v znesku 165,00 EUR mesečno, od 1. 9. 2019 dalje pa za 250,00 EUR mesečno (123. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – v nadaljevanju ZZZDR, ki se v predmetni zadevi uporablja na podlagi 290. člena Družinskega zakonika).

10Pritožbi tožnice je bilo potrebno v delu, nanašajočem se na določitev preživnine, delno ugoditi tako, da se sodba sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu v toliko spremeni, da se prisodi preživnina še v nadaljnjem znesku 15,00 EUR oziroma 40,00 EUR (peta alineja 358. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Tožničino zavzemanje za določitev višje preživnine za čas od vložitve tožbe do 30. 8. 2019, ter toženčevo zavzemanje za določitev nižje preživnine pa se ob gornjem ni izkazalo za utemeljeno. V tem delu je bilo zato potrebno s sodbo pritožbi zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

11Glede prvostopne odločitve o plačilu zapadle preživnine toženec v pritožbi navaja, da je preživnine od 22. 3. 2018 dalje tekoče plačeval v višini 150,00 EUR mesečno. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje ta plačila v izreku sodbe upoštevati, ne pa, da ga je še enkrat obvezalo na plačilo že plačanih preživnin, pri čemer niti ni jasno, kolikšen znesek je dolžan plačati. Tožnica v odgovoru na pritožbo glede teh navedb izpostavlja, da toženec ni izkazal, da je plačeval preživnino v višini 150,00 EUR, še manj pa, da je plačal zakonske zamudne obresti.

12Izpodbijana prvostopna odločitev, po kateri je toženec dolžan plačati ″neplačane ali premalo plačane preživninske obroke od dneva vložitve tožbe v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila‶, ni določljiva do te mere, da bi jo bilo sploh moč izvršiti. Toženčev očitek, da ni jasno, kolikšna je višina obveznosti, ki jo mora izpolniti, je tako utemeljen, saj je ta del sodbenega izreka nerazumljiv. Zaradi obstoja kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, katere pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, saj sodišče prve stopnje morebitnih plačil in morebitnih zamud s plačili posameznih mesečnih preživnin niti ni ugotavljalo, je bilo potrebno toženčevi pritožbi delno ugoditi, sodbo sodišča prve stopnje v tem delu s sklepom razveljaviti, ter zadevo v tem razveljavljenem delu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče samo ne more dopolniti postopka, ker bi se o (pomanjkljivih) trditvah strank izreklo prvo in s tem stranke prikrajšalo za pravico do dvostopenjskega sojenja. Poleg tega pa zaradi vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pravica strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne bo kršena, sploh pa ne huje, saj razjasnjevanje relevantnega dejanskega stanja glede neplačanih zneskov preživnin od vložitve tožbe do izreka sodbe ter morebitnih zamud s temi plačili pred pritožbenim sodiščem ne bi trajalo prav nič manj časa kot pred prvostopnim sodiščem, saj morata obe sodišči opraviti enaka procesna opravila (355. člen ZPP).

13V novem sojenju bo moralo prvostopno sodišče upoštevati 311. člen ZPP in odločiti po stanju na dan zaključka glavne obravnave⁴. Presoditi bo moralo (po 285. členu ZPP dopolnjene) navedbe strank, kolikšen znesek je toženec dolžan tožnici na račun preživnin plačati za nazaj ter ponovno odločiti o delu tožbenega zahtevka na plačilo neplačanih preživnin za čas od vložitve tožbe na dne 22. 7. 2018 do 30. 8. 2019 v znesku 165,00 EUR mesečno, ter od 1. 9. 2019 do 28. 7. 2020 v znesku 250,00 EUR mesečno, pa tudi o zahtevanem plačilu zakonskih zamudnih obresti od teh zapadlih neplačanih preživnin. V kolikor bo ugotovilo, da terjatev ob zaključku glavne obravnave obstoji, jo bo moralo tokrat v izreku sodbe določno opredeliti tako glede zneska dolgovanih preživnin kot glede zamude s plačili posameznih preživnin.

14Zaradi delne razveljavitve glavnega zahtevka je bilo potrebno razveljaviti tudi prvostopno odločitev o stroških, saj se o teh odloča s končno odločbo. S slednjo bo odločeno tudi o stroških, ki so tožnici nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom (četrti odstavek 165. člena ZPP).

Stiki

15Tožničino stališče, da bi bilo potrebno stike med hčerko in očetom širiti postopoma, ima sicer res podlago v mnenju izvedenke. Vendar so bili z izpodbijano sodbo stiki določeni v takšnem obsegu, v kakršnem so bili določeni že med postopkom z začasno odredbo. Ker je bilo tako pogoju postopnosti že zadovoljeno, v obseg stikov, določen s sodbo, zaradi postopnosti ni potrebno posegati.

16Trditev tožnice, da bi bilo potrebno obseg stikov zmanjšati zaradi dekličinih čustvenih in zdravstvenih težav, katere v pritožbi obširno opisuje, nima podlage v spisovnem gradivu. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da pri deklici zaznane težave niso povezane z izvajanjem stikov z očetom, da ravnanja očeta v času stikov niso zavirala oziroma ogrožala zdravja deklice ter da zna toženec za hčerko primerno poskrbeti.

17Glede lokacije prevzema deklice se toženec v pritožbi zavzema za prevzem otroka v ... oziroma v ... namesto v ... (ob dnevnem stiku). Utemeljuje, da bi bilo potrebno potno razdaljo med staršema enakomerno porazdeliti. Ker je sodišče prve stopnje toženčeve višje prevozne stroške za potrebe stikov upoštevalo že pri porazdelitvi preživninskega bremena, se pritožba neutemeljeno zavzema za spremembo krajev prevzema. Kakšnih okoliščin, iz katerih bi bila določitev drugega prevzemnega mesta v korist deklice, pa toženec niti ne navaja.

18Toženčev predlog, da bi stik na torek trajal do srede zjutraj, ko bi deklico pripeljal v vrtec, ni v korist deklice že zato, ker bi predvsem dolgotrajna vožnja zjutraj predstavljala zanjo preveliko obremenitev.

19Tožnica predlaga, da naj se ob daljših stikih namesto 18.00 ure za vrnitev deklice določi 16.00 ura. Utemeljuje, da je to potrebno, ker se bo morala v prihodnosti deklica pripraviti na šolo. Takšen predlog ni utemeljen. Zgolj zaradi priprave na šolo časa končanja stika ni potrebno spremeniti, ker se bo deklica na šolo lahko pripravljala že pri očetu. Tudi nadalje izpostavljeno dejstvo, da toženec konstantno zamuja, samo po sebi ne more utemeljevati določitve zgodnejše ure vrnitve. Velja pa toženca opozoriti, da mora ravnati po odločbi sodišča o določitvi stikov ter opustiti vse, kar otežuje varstvo in vzgojo otroka – torej tudi deklico vrniti materi ob določeni uri.

20Na navedbe toženca glede odsotnosti določitve dodatne lokacije prevzema v primeru, če deklica ni v vrtcu, ter na njegov predlog, da naj se za tak primer določi drugo mesto prevzema, velja sprva pojasniti, da je tožnica dolžna omogočiti, da toženec deklico prevzame na s sodbo določeni lokaciji. V kolikor vrtec ne dela oziroma, če deklica ne gre v vrtec, pa pri tem ni kakšnega razloga, zaradi katerega na stik s tožencem ne bi mogla, je na mestu toženčev predlog, da se poleg mesta prevzema ″v vrtcu‶ določi še dodatna lokacija. Pritožbeno sodišče je določilo lokacijo ″pred vrtcem‶, saj tako zaradi kraja prevzema deklice ne bo potrebno dodatno usklajevanje med pravdnima strankama. Ker torej lahko pride do prevzema tudi pred vrtcem, pa je smotrno določiti natančno uro prevzema. Upoštevaje, da je prvostopno sodišče določilo fleksibilen čas prevzema med 14.00 in 15.00 uro, je pritožbeno sodišče kot čas prevzema določilo 14.30 uro.

21Tožnica utemeljeno opozarja na določene nedoslednosti v izpodbijani določitvi stikov. Obstoji namreč možnost, da zaradi prekrivanja oziroma časovnega sovpadanja določenih terminov lahko pride do takšnega podaljšanja stika, ki deklici, sploh upoštevaje njeno starost, ne bi bil v korist. Pritožbeno sodišče je to pomanjkljivost odpravilo tako, da je pri določitvi stikov med šolskimi počitnicami ter ob božiču in novem letu upoštevalo temeljno izhodišče, da se stiki izvajajo vsak drugi vikend ter izvedbo teh stikov določilo v povezavi z vikend stiki.

22Med jesenskimi, zimskimi in prvomajskimi počitnicami, ki so med dvema vikendoma, na enega od vikendov vedno pride stik. Zato bo stik med deklico in očetom med temi počitnicami potekal bodisi ob prvem vikendu (od petka do torka), bodisi ob drugem vikendu (od srede do nedelje) – odvisno od tega, kateri vikend bo na vrsti za stik. Na ta način bo deklica z vsakim od staršev preživela polovico teh krajših šolskih počitnic, siceršnja dinamika stikov ob vsakem drugem vikendu pa ne bo motena.

23Med poletnimi počitnicami je sodišče prve stopnje določilo dva stika v trajanju teden dni. Tudi ta dva stika se izvedeta upoštevaje dinamiko vikend stikov. Izvedeta se tako, da se prvi vikend stik v mesecu juliju ter prvi vikend stik v mesecu avgustu podaljšata za pet dni. Glede na to, da se določajo le stiki med deklico in očetom, je pritožbeno sodišče iz izreka sodbe izpustilo opis glede časa, v katerem naj ima deklica med poletnimi počitnicami ″stik z mamo‶ (iz obrazložitve izhaja, da gre za počitnice z mamo). Ker pa stiki potekajo vsak torek, je potrebno zagotoviti, da bo deklica lahko tudi z mamo odšla na počitnice. Zato je pritožbeno sodišče določilo, da v mesecu juliju oziroma avgustu dveh odpadlih stikov na torek ni potrebno nadomeščati. V primeru, da bosta to dva zaporedna torka med katerima deklica ne bo imela vikend stika, bo lahko tožnica izkoristila skupaj dva tedna dopusta, kakor to zahteva organizacija dela v njeni službi. V pritožbi namreč izpostavlja, da v poletnem času zaradi narave dela ne more koristiti dvakrat po teden dni dopusta.

24Za katoliški božič, ki ga praznuje oče, se stik izvede tako, da je deklica v času od 24. 12. do 26. 12. vedno pri očetu, pri čemer se stik podaljša v primeru, v kolikor se ta datum deloma pokriva z vikend stikom. Na enak način bo deklica preživela skupaj z očetom praznovanje vsakega parnega novega leta (torej prvič „novo leto 2022“ v času od 31. 12. 2021 do 2. 1. 2022). Stik se izvede tako, da je deklica v času od 31. 12. do 2. 1. pri očetu, pri čemer se tudi v tem primeru stik podaljša, če se ta datum deloma pokriva z vikend stikom.

25Pravoslavni božič praznuje mati in bo zato deklica čas med 6. 1. do 8. 1. vedno preživela pri mami. V primeru, če bo v tem času odpadel oziroma se skrajšal kakšen stik z očetom, se ta stik ne nadomešča. Le ob takem izhodišču ima namreč lahko praznovanje obeh božičev za deklico enak pomen.

26Pritožbama je bilo v delu, s katerim izpodbijata določitev stikov, s sodbo potrebno delno ugoditi zaradi pravilne uporabe materialnega prava (106. člen ZZZDR) z delno spremembo določitve stikov, kateri je botrovala dekličina največja korist (peta alineja 358. člena ZPP). Nadaljnje zavzemanje za drugačno določitev stikov pa se ni izkazalo za utemeljeno, zato je bilo potrebno v tem delu pritožbi s sodbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

¹ Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 860/2008.
² Primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 186/2014 ter II Ips 265/2016.
³ Primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 126/2017 ter II Ips 343/2017.
⁴ V morebitnem izvršilnem postopku plačil, ki so bila izvršena pred zaključkom glavne obravnave, ni moč upoštevati (8. točka prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).