VSRS Sklep II DoR 96/2022

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je dopustilo objektivno spremembo tožbe; primarni tožbeni zahtevek je delno zavrnilo, delno pa zavrglo; delno je ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku tako, da se ugotovi, da so tožniki pridobili lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja po svojem pravnem predniku A. A. ter postali lastniki nepremičnine s parc. št. *49/2, k. o. ..., ter lastniki tistih delov nepremičnin s parc. št. 1052 in 1151/1, k. o. ..., ki so določeni v elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga je v tem sodnem postopku izdelal sodni izvedenec geodetske stroke, in so označeni z rezerviranimi številkami parc. št. 1052/1 in 1151/3, oboje k. o. ..., vsak do 1/3; kar so tožniki s podrednim tožbenim zahtevkom zahtevali več, je sodišče zavrnilo.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

3Tožniki so s podrednim zahtevkom zahtevali, da sodišče ugotovi, da so pridobili lastninsko pravico (na podlagi priposestvovanja po svojem pravnem predniku A. A.). Nižji sodišči sta zato pravilno presojali, ali tožniki izpolnjujejo pogoje za priposestvovanje nepremičnin in pri tem upoštevali priposestvovalno dobo njihovega pravnega prednika.

4Zoper drugostopenjsko sodbo je toženka vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

(1) Ali je izrek sodbe, ki vsebuje zgolj dobesedni prepis tožbenega zahtevka, ne vsebuje pa odločitve sodišča o tem zahtevku, v neskladju z določilom tretjega odstavka 324. člena Zakona o pravdnem postopku?

(2) Ali je podredni tožbeni zahtevek v tej zadevi v delu, ki se glasi: »Ugotovi se, da so tožniki pridobili lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja po svojem pravnem predniku«, v nasprotju z določili Zakona o pravdnem postopku glede določnosti tožbenega zahtevka?

(3) Ali je odločanje o primarnem in podrednem tožbenem zahtevku za ugotovitev pridobitve lastninske pravice v primeru, da se primarni in podredni tožbeni zahtevek razlikujeta zgolj v navajanju različne pravne podlage, v nasprotju s prepovedjo večkratnega odločanja o isti stvari?

(4) Ali je dopustno pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem odložiti tako, da lastninska pravica ni pridobljena z iztekom zakonsko določene priposestvovalne dobe v korist osebe, ki je dopolnila celotno priposestvovalno dobo, temveč šele kasneje ter šele v korist kasnejšega posestnika?

(5) Ali mora obrazložitev sodbe, s katero se ugotavlja pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, vsebovati določno opredelitev začetka in konca teka priposestvovalne dobe?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženka ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).