VSRS Sklep II DoR 183/2022

Predlog se zavrne.

1Pravdni stranki sta razvezana zakonca. Zakonsko razvezo sta razvezala 4. 12. 2018. Tožnica je s tožbo od toženca zahtevala preživnino, saj se njen življenjski standard zaradi razpada zakonske zveze bistveno poslabšal. Toženec je ugovarjal, da tožnica ni izkazala pogojev za preživnino, preživnine tudi ne more zahtevati zato, ker se ji je zaradi razveze znižal življenjski standard.

2Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica od toženca zahtevala plačilo mesečne preživnine od vložitve tožbe dalje v višini 3.000 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter povrnitev stroškov pravdnega postopka. Odločilo je, da mora tožnica povrniti tožencu njegove stroške postopka v višini 1.847,93 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožencu pa mora povrniti 279,99 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali je do preživnine po bivšem zakoncu upravičen zgolj zakonec, ki je nepreskrbljen (ki nima dovolj sredstev za najnujnejše življenjske stroške oziroma sploh nima nobenih sredstev za življenje in si jih sam tudi ne more pridobiti), ali tudi zakonec, ki sicer ni nepreskrbljen, a se mu zaradi razveze zakonske zveze življenjski standard bistveno zniža? 2) Kdaj se zakonec šteje za nepreskrbljenega v smislu 100. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ)? 3) Ali se nepreskrbljenost opredeljuje abstraktno za vse primere enako ali kot pravni standard, ki se upošteva za vsak konkretni primer? 4) Ali je bilo v konkretnem primeru glede uporabe nepreskrbljenosti v smislu 100. člena DZ kršeno materialno pravo? 5) V katerem primeru se znižanje življenjskega standarda razvezanemu zakoncu lahko opredeli kot nepreskrbljenost v smislu 100. člena DZ? 6) Ali je bilo v škodo tožnice kršeno materialno pravo z vidika pravičnosti med zakoncema in preprečevanja izkoriščanja šibkejšega partnerja? 7) Ali ima v skladu z načelom subsidiarnosti preživljanja po bivšem zakoncu slednje prednost pred dolžnostjo odraslih otrok, da preživljajo svoje starše?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožničinem predlogu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je njen predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (367.c člen ZPP). Predlagateljica, ki s predlogom ni uspela, namreč sama krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).