UPRS Sodba IV U 157/2020-26

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba se odpravi in se vrne toženi strani v ponovni postopek.

II. Zahteva stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

1Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom št. Bpp 988/2020 z dne 5. 10. 2020 odločila, da se odvetnici B. B. priznajo potrebni izdatki in nagrada v višini 76,13 EUR, v presežku pa se zahtevek zavrne kot neutemeljen (1. točka izreka) in v 2. točki izreka določila način izplačila zneska iz 1. točke izreka.

2Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bila z odločbo tukajšnjega sodišča Bpp 988/2019 z dne 14. 6. 2019, v povezavi s sklepom 988/2019 z dne 29. 7. 2020, odvetnica B. B. določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) prosilki A. A., v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodne takse.

3S sklepom opr. št. Bpp 988/2019 z dne 21. 9. 2020 je bila odvetnica B. B. razrešena dolžnosti izvajanja brezplačne pravne pomoči, dne 21. 9. 2020 pa je pravočasno priglasila stroške pravnega svetovanja in zastopanja v skupni višini 186,66 EUR. Predlogu za obračun stroškov je priložila izpolnjeno napotnico, stroškovnik, zapisnik o posvetu, obvestilo sodišču (vloga z dne 21. 9. 2020). Iz listin je razvidno, da je odvetnica za prosilko v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Žalcu, opr. št. P 60/2019, vložila vlogo z dne 21. 9. 2021 (obvestilo sodišču).

4Tožena stranka je odvetnici stroške postopka odmerila na podlagi Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) in ji priznala 100 točk za posvet s stranko (tar. št. 39/1 OT), 50 točk za pregled listin (tar. št. 39/2 OT), 50 točk za vlogo (tar. št. 19/4 OT), skupaj 200 točk. Prištela je še izdatke v višini 2% od skupne vrednosti storitve (člen 11/3 OT), ki ji pripadajo po OT od celotne nagrade, kar znaša 4 točke. Zato je odvetnica skupaj upravičena do 104 točk, kar upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR (13. člen OT) znese 62,40 EUR, povišano za 22% DDV (13,73 EUR) znese 76,13 EUR. V presežku se zahtevek odvetnice kot neutemeljen zavrne. Sodišče pa odvetnici ni priznalo 50 točk za odgovor na predlog za razrešitev (vlogo službi za Bpp z dne 16. 9. 2020), saj predmetni predlog ni del stroškov pravdnega postopka, za katerega je bila upravičenki dodeljena Bpp.

5Tožeča stranka v tožbi in vlogah odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da je v zadevi, ki se nanaša na izpodbijani sklep odvetnici dokumentacijo v zadevi P 60/2019 posredovala šele naslednji dan po posvetu, 19. 8. 2020, ker sta bili 18. 8. 2020 dogovorjeni samo za posvet v zadevi BPP 1021/2020. Odvetnica je navedla čas posveta od 11.30 do 12.15 ure, kar je sporno, ker se navedene ure posveta prekrivajo z urami posveta v zadevi BPP 1021/2020 (11.30 do 12.30). Pojasnjuje, da v času posveta odvetnica ni imela dokumentacije v zvezi z zadevo P 60/2019. Tožeča stranka jo je obvestila tudi, da ima v tej zadevi za dne 5. 10. 2020 razpisano ustno obravnavo. Izrecno poudarja tudi, da v eni uri pri njej od nje konkretnega pravnega nasveta ni dobila, v glavnem se je vse nanašalo na zadevo R 9/2020. Obljubila ji je, da bo v roku dopolnila tožbo. Dne 1. 9. 2020, zadnji dan roka za dopolnitev, pa je ob 13.23 uri prejela obvestilo, da tožbe ne bo dopolnila. Zaradi njenega protivljenja je prejela novo obvestilo odvetnice, da je oddala prošnjo za podaljšanje roka za dopolnitev vloge R 9/2020.

6Kljub vsemu je odvetnica v zadevi BBP 1021/2010 priglasila stroške v višini 149,33 evrov, za neopravljeno svetovanje v zadevi BPP 988/2019, pa še bolj neverjetnih in nedopustnih stroškov v višini 186,66 EUR. Kot neutemeljen strošek šteje vlogo z dne 1. 9. 2020 za podaljšanje roka dopolnitve tožbe R 9/2020, ker je to vlogo oddala šele po tem, ko ji je tožeča stranka zagrozila s prijavo Odvetniški zbornici. V tožbi zahteva razveljavitev sklepa, ker odvetnica do stroškov ni upravičena.

7Odgovor na tožbo je sodišču poslala tudi odvetnica B. B. Predlagala je, da sodišče tožbo, ob uporabi določbe 17. člena Zakona upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v povezani z določbo 36. člena ZUS-1, s sklepom zavrže, ker tožeča stranka ni imela položaja stranke v upravnem postopku, zato nima procesne legitimacije za sprožitev tega upravnega spora. Zavrženje tožbe narekuje tudi določba 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker je bila tožba vložena prepozno.

8Podredno prereka vse navedbe tožeče stranke kot neresnične, razen tistih, ki jih bo izrecno priznala v nadaljevanju te vloge in iz razlogov, ki jih bo navedla v tej vlogi in v nadaljevanju postopka. Tožeča stranka se je dne 18. 8. 2020, vezano na odločbo Bpp 1021/2020, s katero ji je bilo odobreno pravno svetovanje v zadevi Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. R 9/2020, ob 11:30 uri zglasila na naročeni sestanek. Razpolagala je z obvestilom o naroku v zadevi opr. št. P 60/2019. Pojasnila je okoliščine zadeve, vse listine na katere se je sklicevala, pa je stranski intervenientki posredovala naslednji dan preko elektronske pošte. Posvet dne 18. 8. 2020 se je torej vršil za obe zadevi hkrati, v obeh zadevah je tožeča stranka obširno pojasnjevala problematiko in ji je bil glede na povedano, predstavljen njen položaj ter možnosti uspeha v obeh postopkih. Tožeča stranka je tega dne podpisala pooblastila, posvet je bil ob 12:45 uri končan, listine, ki jih je tožeča stranka posredovala naknadno v zadevi P 60/2019, pa so bile s strani stranske intervenientke pregledane. Tožeča stranka je na posvetu dne 18. 8. 2020 prejela pravni nasvet glede zadeve Okrajnega sodišča v Žalcu P 60/2019.

9V zadevi Bpp 988/2020 priglašeni stroški predstavljajo dejansko opravljene storitve, kar tudi izhaja iz predloženih dokaznih listin, ki jih je k tožbi predložila tožeča stranka. Stranska intervenientka v dokaz prilaga listine, ki jih tožeča stranka še ni predložila in v dokaz svojih navedb po potrebi predlaga neposredno zaslišanje stranske intervenientke in pri njej zaposlenega mag. C. C., ki je bil v tistem času pri stranki intervenientki zaposlen kot vodja odvetniške pisarne in bo potrdil čas trajanja posveta dne 18. 8. 2020 kot tudi, da se je tožeča stranka še ob odhodu iz odvetniške pisarne, stranski intervenientki zahvaljevala za izveden posvet in nasvete, ki jih je prejela ter bo potrdil, da je tožeča stranka še na izhodu ponavljala, kako je vesela, da ima končno odvetnico, ki ji lahko zaupa.

10V zvezi s samo odmero nagrade po izpodbijanem sklepu, tožeča stranka podaja zgolj dokazno nepodprte navedbe oziroma lastno videnje zadeve, ne pa konkretnih navedb in dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče njene trditve preizkusiti in zaradi katerih stranska intervenientka ne bi bila upravičen do nagrade za pravno svetovanje in opravo storitve, kot so izkazane. Iz tožbe tako ni razvidno, zakaj stranka intervenientka naj ne bi bila upravičena do nagrade v odmerjeni višini, tožeča stranka pa tožbeno tudi ni izkazala, da stranska intervenientka storitev, kot so navedene, ni opravila. Na tem mestu je izpostaviti, da tožeča stranka prihaja sama s seboj v nasprotje, saj na eni strani trdi, da posvet ni bil opravljen in da nasveta ni dobila, po drugi strani pa se v elektronskem sporočilu, dan po opravljenem posvetu, ponovno zahvaljuje za posvet. Glede na navedeno sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo vse potrebne izdatke stranke intervenientke.

K I. točki izreka:

11Uvodoma se mora sodišče opredeliti do ugovora pravočasnosti tožbe, ki jo je na podlagi prvega odstavka 28. člena ZUS-1 treba tožbo vložiti v 30-ih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

12V obravnavani zadevi je bil upravni postopek končan s Sklepom Bpp 988/2020 z dne 5. 10. 2020, ki je bil tožeči stranki vročen (fikcija vročitve 27. 10. 2020). Po tretjem odstavku 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), v primeru, če se vročitev ne da opraviti osebno tistemu, kateremu je namenjena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP velja vročitev po tretjem odstavku istega člena za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika.

13Iz sporočila o prispelem pismu, potrjenem s podpisom vročevalca, je razvidno, da je bila tožeča stranka dne 12. 10. 2020 obveščena o prispelem priporočenem pismu, ki je vseboval odločbo, ter da ji je bila tega dne poizkušena vročitev pisma. Ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, je bila tožeča stranka v sporočilu obveščena, kje se pismo nahaja in da ga mora prevzeti v 15 dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka (institut vročitve s fikcijo).

14V četrtem odstavku 87. člena ZUP je določeno tako, kot je navedeno tudi na sporočilu o prispelem pismu, torej da če naslovnik dokumenta, ki se vroča osebno, ne prevzame v 15-ih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. To pomeni, da je 15-dnevni rok za prevzem pisma iztekel 27. 10. 2020, ta datum pa je šteti kot datum vročitve izpodbijanega akta.

15V nadaljevanju sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka tožbo vložila 4. 12. 2020, torej po poteku 30 dnevnega roka za vložitev tožbe, vendar sodišče opozarja, da so od 16. 11. 2020 veljali posebni ukrepi skladno z Zakonom o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni sars-cov-2 (Covid-19) (v nadaljevanju: ZZUSUDJZ) v zvezi s 83.a členom Zakona o sodiščih (v nadaljevanju: ZS), ki so se nanašali na zadeve, ki niso bile opredeljene kot nujne. V drugem odstavku 3. člena ZZUSUDJZ je namreč določeno, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. Ker je predmetna tožba vložena zoper odločitev o priznanju potrebnih izdatkov in nagrade, je sodišče ni obravnavalo kot nujne zadeve v skladu s četrtim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), torej rok za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep v času trajanja posebnih ukrepov v sodnih zadevah ni tekel in je bila tožba vložena 4. 12. 2020 pravočasna.

16V zvezi s pravnim interesom tožeče stranke za vložitev tožbe pa sodišče ugotavlja, da je z izpodbijanim sklepom tožena stranka odvetnici priznala potrebne izdatke in nagrado, in sicer na podlagi sklepa Bpp 988/2020 z dne 29. 7. 2020. Podlaga za izdajo sklepa je v določbi šestega odstavka 30. člena ZBPP, ki določa, da je za pravno pomoč odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu dodeljene BPP. Poleg tega pa 40. člen ZBPP v prvem odstavku določa, da je izvajalec BPP dolžan pristojni službi za BPP predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi. V skladu z določbami šestega odstavka 40. člena ZBPP pristojni organ za BPP odloči o končnem obračunu storitev BPP s sklepom najpozneje v 30 dneh po prejemu popolne napotnice. Sklep se pošlje izvajalcu BPP in upravičencu do BPP. Plačilo na podlagi sklepa se izvede v roku, določenem z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za tekoče leto.

17Po navedenih zakonskih določbah se z izpodbijanim sklepom odloča o pravici izvajalca BPP do nagrade in stroškov za opravljene storitve BPP. ZBPP določa, da se mora sklep vročiti tako izvajalcu BPP kot tudi upravičencu do BPP. Torej je tudi upravičenec do BPP udeležen v postopku odločanja o končnem obračunu storitev BPP. To je potrebno, ker ZBPP predvideva primere, ko je upravičenec do BPP dolžan povrniti iz naslova BPP plačana sredstva (kot je to urejeno v členih 43, 48, 49 ZBPP). Če nastopijo takšne okoliščine, mora upravičenec do BPP Republiki Sloveniji (v celoti ali deloma) povrniti s sklepom odmerjeni in nato izplačani znesek izvajalcu BPP. To pomeni, da ima upravičenec do BPP pravni interes, da nasprotuje sklepu o odmeri nagrade odvetniku.

18V nadaljevanju pa je sodišče preverilo tožbene trditve, ki se nanašajo na pravilnost odločitve o končnem obračunu storitev BPP.

19V zadevi BPP 988/2020 je bila odvetnica B. B. določena za izvajanje BPP prosilki A. A. in sicer v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodne takse. Ob upoštevanju tega nespornega dejstva je bila tudi po presoji sodišča upravičena do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu dodeljene BPP. Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je odvetnica, prizadeta stranka v tem upravnem sporu, toženi stranki posredovala izpolnjeno napotnico s prilogami, v katerih je uveljavljala tudi povrnitev stroškov za posvet s stranko in sicer od 11.30 do 12.15 ure po tarifni številki 39/1, 100 točk, Odvetniške tarife (OT). Tožeča stranka obračunu navedenega stroška ugovarja in navaja, da je posvet v obravnavani (in zaračunani) zadevi trajal v istem času kot v zadevi BPP 1021/2020.

20Sodišče je ob vpogledu v zadevo IV U 156/2020 in tej zadevi priložen upravni spis BPP 1301/2020 ugotovilo, da je odvetnica tudi v tej zadevi uveljavljala stroške pravnega svetovanja na podlagi tarifne številke 39/1 OT, v času od 11.30 do 12.30 ure, torej je odvetnica v obeh zgoraj navedenih zadevah priglasila stroške za pravno svetovanje, ki se je v pretežni meri izvedlo v istem času.

21Ob upoštevanju navedenega, je bila odločitev tožene stranke najmanj preuranjena. Tožena stranka je namreč tudi v primeru odmere priglašenih stroškov dolžna ravnati v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) in v postopku pred izdajo odločbe ugotoviti vsa za odločitev pomembna dejstva. Ker je v obravnavani zadevi dejansko stanje tožena stranka ugotovila na podlagi predloženega stroškovnika in ni ugotavljala obsega priglašenih stroškov v obeh zadevah med istima strankama (tožečo stranko v tem upravnem sporu in odvetnico, stranko z interesom v tem upravnem sporu), je bilo po presoji sodišča dejansko stanje ugotovljeno nepopolno oziroma nepravilno. Iz navedenega razloga je sodišče brez presoje ostalih tožbenih navedb izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti.

22Sodišče je odločilo na seji, ker je že na podlagi tožbe in izpodbijane odločbe očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

23. K II. točki izreka:

24Stranka z interesom je v odgovoru na tožbo priglasila stroške postopka. Sodišče upoštevaje določbo 22. člena ZUS-1 ugotavlja, da je stranka z interesom izkazovala pravni interes, da v tem upravnem sporu uspe tožena stranka (prvi odstavek 199. člena Zakona o pravdnem postopku), zato je moralo sodišče njeno zahtevo, upoštevaje odločitev v obravnavani zadevi, na podlagi določbe prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku, zavrniti.