VSL Sklep IV Cp 1035/2022

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom delno ugodilo predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe ter sklenilo, da se telefonski in osebni stiki mladoletnega A. z očetom, ki so bili določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Novi Gorici IV P 218/2014 z dne 19. 5. 2015 za čas dveh mesecev, šteto od datuma izdaje sklepa, ne izvajajo.

2Zoper zavrnilni del izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku¹ pritožuje predlagateljica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se telefonski in osebni stiki mladoletnega A. z očetom začasno do stabilizacije zdravstvenega stanja mladoletnega A. ne izvajajo, oziroma podredno, da se stiki za čas šestih mesecev ne izvajajo oziroma še podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Predlagateljica meni, da je rok dveh mesecev za dosego stabilizacije otrokovega zdravstvenega stanja absolutno prekratko obdobje. Da stabilizacije zdravstvenega stanja otroka ni pričakovati v roku dveh mesecev od datuma izdaje sklepa, izhaja iz poročila pedopsihiatrične obravnave z dne 25. 3. 2020, ki navaja, da se glede na naravo motnje in počasnega učinkovanja terapije opazno izboljšanje zdravstvenega stanja pri A. pričakuje šele čez daljši čas, ocene ogroženosti CSD ... z dne 19. 4. 2020 ter poročila strokovne obravnave z dne 14. 4. 2022, iz katerega izhaja, da je pričakovati postopno in samo delno izboljšanje stanja preko daljšega obdobja, najverjetneje več mesecev.

3Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Začasno odredbo sodišče izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika)². Ogroženost kot pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka je podana, če otrok utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev, ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ).

6Starševska skrb je celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj (prvi odstavek 6. člena DZ). Vsebina starševske skrbi je podrobneje opredeljena v prvem odstavku 136. člena DZ. Starševsko skrb praviloma izvajajo starši sami brez posega državnih oblasti. Razlogi, ki narekujejo poseg države v razmerje med starši in otrokom za zavarovanje otrokove koristi, morajo zato biti tehtni in konkretno izkazani.

7Predlagateljica ni prerekala navedb nasprotnega udeleženca, da je imel zadnji fizični stik z otrokom 27. 2. 2022 ter zadnji telefonski stik 14. 3. 2022. Nasprotni udeleženec je upošteval priporočilo strokovnjakov, ki obravnavajo mld. A., o začasni ukinitvi stikov ter še pred vložitvijo predloga (7. 4. 2022) prostovoljno prekinil stike z otrokom, torej je dal prednost koristi otroka pred svojimi koristmi. Čim pa je takšna situacija, otrok ni in ne more biti ogrožen. Začasna odredba pa tudi ne more biti izdana na „zalogo“ oziroma za vsak primer, če se oče ne bi več želel podrejati navodilom strokovnjakov.

8Temeljno načelo, ki ga morajo spoštovati vsi državni organi v vseh postopkih v zvezi z otrokom, je načelo največje koristi otroka. V primeru, da bi prišlo do spremenjenih okoliščin, torej, da oče priporočilom oziroma navodilom strokovnjakov ne bi več sledil, bo lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti presojalo, ali je glede na spremenjene okoliščine otrokova korist ogrožena.

9Pritožbeno sodišče še pripominja, da bo morala tudi predlagateljica vložiti določen napor, da bo nerazrešeno partnersko razmerje med njo ter nasprotnim udeležencem ter njegovo družino potisnila v ozadje in tako dala v ospredje korist otroka.

10Ker niti pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

¹ V nadaljevanju ZPP.
² V nadaljevanju DZ.