VSL Sklep I Cp 644/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke (toženec) zoper dne 10. 12. 2021 izdan izpraznitveni nalog, s katerim je bilo tožencu naloženo, da v roku 30 dni izprazni stanovanje ID znak: del stavbe 0000-42-25 - trisobno stanovanje št. 25 v osmi etaži s pripadajočim pomožnim prostorom v prvi etaži, v skupni izmeri 80,63 m², v stanovanjski stavbi na naslovu A. 1, in ga izroči, praznega oseb in stvari ter v stanju, v kakršnem ga je prejel, v posest tožeči stranki (tožnik) ter da tožniku povrne stroške postopka.

2Toženec je vložil laično pritožbo. Navaja, da le delno priznava zapadle obveznosti do najemodajalca. Ne dolguje 7.200 EUR, saj je ob sklenitvi najemne pogodbe plačal varščino 1.200 EUR, česar najemodajalec ni upošteval. Zahteva, da najemodajalec to pisno prizna in zmanjša dolg. Opozarja, da sta v stanovanju tudi dva šoloobvezna otroka. S tožnikom se je poskusil dogovoriti za oprostitev oziroma obročno odplačevanje dolga, vendar je neodziven, zato prosi sodišče, da mu pri tem pomaga. Pojasnjuje, da se plačilu dolga ne misli izogniti in da je do nastale situacije prišlo zaradi izgube delovnega mesta. Najemodajalec je kljub obljubam, da bo počakal, vložil tožbo, zato je bil presenečen in nima določenih dokazil, ki bi lahko pričala njemu v prid. Sodišče poziva, naj sklep z dne 25. 1. 2022 razveljavi in izda nov sklep, v katerem upošteva že poravnane obveznosti iz naslova plačane varščine, nudi pomoč pri vzpostavitvi pogajalskih odnosov z g. B. za možnost obročnega plačila zapadlih obveznosti in podaljša rok za izpraznitev stanovanja.

3Tožnik je na pritožbo odgovoril. Tožencu očita, da s pritožbo le zavlačuje postopek. Sklepa ne izpodbija iz razloga, zaradi katerega je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor, zato naj višje sodišče pritožbo zavrže. Toženec dolga ni plačal, razlogi, ki jih navaja, so nerelevantni. Najemna pogodba je prenehala in toženec nima nobenega temelja za bivanje v najetem stanovanju.

4Pritožba ni utemeljena.

5Skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa glede pravilnosti uporabe materialnega prava in taksativno naštetih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

6Glede na podane trditve so materialnopravna podlaga za odločitev v tej zadevi določila 112.a člena Stanovanjskega zakona (SZ-1). Če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen, pa v 60 dneh od prejema računa (krivdni odpovedni razlog iz 4. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1), lahko najemodajalec najemno pogodbo odpove z vročitvijo odpovedi in zahteva izpraznitev stanovanja; v tem primeru je najemno razmerje odpovedano z dnem vročitve odpovedi, mora pa pred odpovedjo najemne pogodbe lastnik pisno opomniti najemnika o kršitvi najemne pogodbe, in sicer mora opomin vsebovati kršitev in način odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga, ki ne sme biti krajši od 15 dni (prvi odstavek 112. a člena SZ-1). Če najemnik ne izprazni stanovanja, ima najemodajalec na podlagi odpovedi in zahteve za izpraznitev stanovanja pravico pri sodišču zahtevati izpraznitev stanovanja (drugi odstavke 112. a člena SZ-1). Za postopek izdaje naloga za izpraznitev stanovanja se uporabljajo določbe ZPP, ki urejajo plačilni nalog, pri čemer sodišče v izpraznitvenem nalogu izreče, da je najemnik dolžan izprazniti stanovanje v 30 dneh od prejema izpraznitvenega naloga ali v istem roku ugovarjati zoper izpraznitveni nalog (tretji odstavek 112. a člena SZ-1).

7Ugovor mora biti obrazložen: v njem morajo biti navedena dejstva, s katerimi ga tožena stranka utemeljuje, in predlagani morajo biti dokazi za ta dejstva (drugi odstavek 435. člena ZPP). Gre za enako ureditev kot pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (drugi odstavek 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju). Skladno z načelnim pravnim mnenjem VS RS z dne 9. 12. 1999 so v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravno pomembna tista dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična¹.

8Enako kot v pritožbi, toženec tudi v ugovoru ni niti navajal, da je plačal najemnino in stroške za najeto stanovanje, niti da ga tožnik v zvezi s tem ni pravilno opominjal in mu dal roka za plačilo obveznosti po najemni pogodbi, kar je moral tožnik glede na določila 112. a člena SZ-1 storiti pred vložitvijo tožbe za izpraznitev stanovanja. Tudi nobenih relevantnih dokazov ni predlagal. Toženec priznava, da tožniku dolguje plačilo najemnine in stroškov za stanovanje, višina dolga za izpodbijano odločitev ni relevantna. Kdo najeto stanovanje uporablja in kakšni so razlogi za toženčevo slabo finančno stanje, tudi ni relevantno. Sodišče pomoč pri dogovarjanju strank ponudi v okviru predstavitve možnosti za sklenitev sodne poravnave, če do dogovora strank ne pride, pa odloči skladno z zakoni in sodno prakso. Glede na določilo tretjega odstavka 112.a člena SZ-1 ne more določiti daljšega roka za izpraznitev stanovanja.

9Pritožbene navedbe torej niso utemeljene. Ker toženec v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, ki bi lahko imel za posledico zavrnitev zahtevka za izpraznitev stanovanja, je odločitev prvostopenjskega sodišča, da ugovor kot neutemeljen zavrne, materialnopravno pravilna. Tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve ni. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (353. člen ZPP).

10Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker v odgovoru na pritožbo tožnik le ponavlja svoje trditve in razloge izpodbijanega sklepa, višje sodišče stroškov za njegovo sestavo skladno s 155. členom ZPP ni priznalo.

¹ Gl. sklep VSL I Cp 1292/2018.