VSC Sklep I Cp 71/2022

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno spremeni:

- v I. točki izreka sklepa tako, da se po uradni dolžnosti izdana začasna odredba in opravljena dejanja razveljavijo in ustavi postopek zavarovanja, začet po uradni dolžnosti,

- v II. točki izreka sklepa tako, da ta točka spremenjena glasi: ″Ugodi se predlogu nasprotnega udeleženca in se ustavi postopek zavarovanja II Z 16/2021 ter razveljavijo opravljena dejanja. ″,

v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, popravljenim s pravnomočnim sklepom o popravi v I. točki izreka po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je stike med mld. A. A., roj. ... 2017, in njenim očetom (nasprotnim udeležencem) B. B., nazadnje določene z začasno odredbo tukajšnjega sodišča II Z 16/2021 z dne 14. 9. 2021, spremenilo tako, kot sledi: 1. Stiki med mld. A. A. in njenim očetom B. B. se začasno izvajajo na način, da v tednu, ko oče opravlja delo v popoldanski izmeni, potekajo ob torkih od 9.00 do 11.00 ure, na način, da oče ob 9.00 uri mld. A. A. prevzame v Zasebnem vrtcu C., na naslovu A., A. in jo ob 11.00 uri vrne na isti naslov. V tednu, ko oče opravlja delo v dopoldanski izmeni pa se stiki med mld. A. A. in njenim očetom ravno tako izvajajo ob torkih, ko oče ob 15.00 uri mld. A. A. prevzame v vrtcu in trajajo do naslednjega dne, do srede, ko oče najkasneje do 8.00 ure zjutraj mld. A. A. vrne v vrtec, ki ga A. A. obiskuje. 2. Razen tega pa potekajo stiki med mld. A. A. in njenim očetom tudi vsak drugi vikend, od petka od 15.00 ure, ko oče mld. A. A. prevzame v Zasebnem vrtcu C., ob 15.00 uri, do sobote zvečer, ko oče mld. A. A. ob 18.00 uri pred Policijsko postajo E. preda materi. 3. Predlagateljica je ob dnevih, določenih za stike mld. A. A. z očetom, dolžna zagotoviti, da bo mld. A. A. tega dne v vrtcu, kjer jo bo nasprotni udeleženec lahko prevzel. Kadar oče mld. A. A. prevzema v vrtcu ob torkih dopoldne, je dolžna predlagateljica zagotoviti, da bo A. A. v vrtcu najkasneje do 8.00 ure zjutraj. 4. V kolikor pa mld. A. A. zaradi bolezni oz. morebitnih drugih utemeljenih razlogov, npr. odrejene karantene, v vrtcu, kjer bi jo moral nasprotni udeleženec prevzeti, na dan prevzema ne bi bilo, je dolžna predlagateljica o tem s sms sporočilom nemudoma obvestiti nasprotnega udeleženca. Stik se v tem primeru ne izvede. 2. (prav: 5.) V primeru kršitve te začasne odredbe bo sodišče kršitelju izreklo denarno kazen v višini 300,00 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti, v korist proračuna na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, v primeru nadaljnjega nespoštovanja začasne odredbe pa bo sodišče izreklo novo denarno kazen, v novem, višjem denarnem znesku in bo tako sodišče ravnalo vse dotlej, dokler ne bo kršitelj s kršitvijo prenehal. 4. (prav: 6). Ta začasna odredba velja do pravnomočne rešitve nepravdne zadeve glede ureditve stikov. 5. (prav: 7.) Pravno sredstvo zoper sklep o začasni odredbi ne zadrži njegove izvršitve. V II. točki izreka je sodišče zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za razveljavitev začasne odredbe II Z 16/2021 z dne 14. 9. 2021, na podlagi določbe 2. odst. 278. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), v III. točki izreka sklepa pa je zavrnilo tudi predlog nasprotnega udeleženca za razveljavitev začasne odredbe opr. št. II Z 16/2021 z dne 14. 9. 2021, na podlagi določbe 2. odst. 166. čl. Družinskega zakonika (DZ).

2Nasprotni udeleženec je zoper uvodoma navedeni sklep vložil pritožbo (podredno ugovor). Meni, da je odločitev sodišča pod točko III. nepravilna in predlaga, da jo sodišče spremeni tako, da postopek za začasno odredbo z dne 14. 9. 2021 ustavi in razveljavi opravljena dejanja. Odločitev pod točko II. pa je v nasprotju z odločitvijo pod točko I. Sodišče bi, glede na to, da so se okoliščine spremenile, kar samo ugotavlja v obrazložitvi pod točko I, moralo izdano začasno odredbo razveljaviti in postopek po predlogu predlagateljice ustaviti. V zvezi z odločitvijo v I. točki izreka sklepa pa navaja, da sodišče ni imelo podlage za izdajo nove začasne odredbe. Glede na vse navedeno v pritožbi (ostale pritožbene navedbe so povzete v nadaljevanju te obrazložitve) predlaga, da sodišče izdani sklep v celoti razveljavi in postopek zavarovanja ustavi, podredno pa zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba je delno utemeljena.

O pritožbi zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa

5Pritožbeno sodišče je sledilo pritožniku in upoštevaje določbo 273. b člena ZIZ pritožnikovo vlogo tudi v delu, v katerem izpodbija odločitev v I. točki izreka izpodbijanega sklepa štelo za pritožbo, saj je sodišče prve stopnje sklep izdalo po izvedbi dokazov in zaslišanju strank in torej v postopku, v katerem sta udeleženca imela možnost, da se izrečeta o razmerju, ki ga sklep ureja.

6Kot je obrazložilo sodišče prve stopnje, sta se s sodno poravnavo, sklenjeno pri Okrožnem sodišču v Celju v nepravdni zadevi III N 165/2019 dne 28. 9. 2020 (v nadaljevanju: sodna poravnava) starša dogovorila, da bo mld. A. A. z očetom preživela vsak drugi vikend, od petka, ko jo bo oče med 15.00 in 16.00 uro prevzel v vrtcu oziroma v šoli, do ponedeljka, ko jo bo ob 6.30 uri pripeljal nazaj na parkirišče pred PP E., kjer jo bo prevzela mati. Za primer, da bo mati našla zaposlitev, pa bodo stiki potekali tako, da bo oče deklico pripeljal nazaj že v nedeljo zvečer ob 19.00 uri na parkirišču pri PP v E., kjer jo bo prevzela mati. Glede stikov med tednom pa je bilo določeno, da bodo potekali tako, da bo oče prevzel hčer v vrtcu oziroma šoli v torkih med 15.00 in 16.00 uro ter jo v sredo zjutraj ob 6.30 uri pripeljal na parkirišče pred PP v E., kjer jo bo prevzela mati, če pa bi mati dobila službo, pa bo oče mld. A. A. prepeljal že v torek zvečer ob 19.00 uri na parkirišče pri PP E., kjer jo bo prevzela mati. Nadalje sta se udeleženca postopka dogovorila tudi glede stikov po telefonu ter stikov v času medletnih in poletnih počitnic.

7Sodišče prve stopnje se je s stopnjo verjetnosti prepričalo, kar pritožbeno ni izpodbijano: da je do težav glede izvajanja stikov mld. A. A. z očetom pričelo prihajati že kmalu po sklenitvi sodne poravnave; da se udeleženca stikov, določenih na podlagi sodne poravnave, nista natančno držala, saj je imel nasprotni udeleženec (tudi z dovoljenjem predlagateljice) stike z mld. A. A. tudi izven terminov, določenih s poravnavo; da je do zapletov tekom izvajanja stikov prišlo v zvezi z izdelavo nove osebne izkaznice mld. A. A., kar po oceni prvostopenjskega sodišča potrjuje konfliktnost odnosa med udeležencema; da ni izkazano, da bi predlagateljica preprečevala stike mld. A. A. z njenim očetom, na način, da npr. otroka ne bi vodila v vrtec, in da ni verjetno izkazano, da nasprotni udeleženec stikov z mld. A. A. od meseca junija 2021 pa vse do začetka izvajanja stikov, določenih z začasno odredbo II Z 16/2021, naj ne bi imel; da se vsi na podlagi sodne poravnave določeni stiki niso izvedli; da so se osebni stiki do hospitalizacije nasprotnega udeleženca konec meseca julija 2021 v večji meri verjetno izvedli in da večjih prekinitev pri izvajanju tovrstnih stikov, v nasprotju s trditvami in izpovedjo nasprotnega udeleženca, vsaj verjetno ni bilo; da je prihajalo do težav tudi pri izvajanju stikov, ki so se na podlagi sodne poravnave odvijali preko telekomunikacijskih sredstev, kar po oceni prvostopenjskega sodišča tudi kaže ne konfliktnost odnosa med udeležencema; da sta se starša v letu 2021 najprej dogovorila, da bo hči z njim lahko odšla z njim na počitnice v Francijo, a si je kasneje mati premislila, ker jo je v posledici poslabšanja zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca za hčerko skrbelo; da je do daljšega obdobja neizvajanja stikov med mld. A. A. in njenim očetom prišlo od hospitalizacije slednjega v Psihiatrični bolnišnici D. (PB D.) dalje in da se stiki niso izvajali vse do določitve stikov z začasno odredbo II Z 16/2021 z dne 14. 9. 2021 (v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v tč. 23 očitno pomotoma navedeno II Z 16/2019 z dne 14. 9. 2010); da se je prvi stik na podlagi navedene začasne odredbe izvršil dne 6. 10. 2021.

8Pritožnik ne izpodbija niti ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je na podlagi podatkov, ki izhajajo iz obrazložitve sklepa o začasni odredbi II Z 16/2021 z dne 14. 9. 2021 (v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v tč. 24 navedeno očitno pomotoma zgolj II Z z dne 14. 9. 2020), ki je postal pravnomočen dne 5. 10. 2021, lahko verjetno prepričalo, da je bil nasprotni udeleženec zaradi vedenjskih sprememb in samomorilnih groženj ob akutnem alkoholnem opoju od 29. 7. 2021 hospitaliziran v PB D., od koder je bil po sklepu Okrajnega sodišča v Celju Pr 115/2021 dne 4. 8. 2021, odpuščen; da mu je bil postavljen sum na akutno psihično motnjo in neopredeljeno osebnostno motnjo; da iz mnenja angažirane izvedenke v pridržalnem postopku izhaja, da gre pri nasprotnem udeležencu najverjetneje za specifično osebnostno strukturo in razpoloženjsko motnjo, ki pa zaenkrat še ni diagnosticirana ter da bi bilo za pacienta z medicinskega vidika najbolje, da se sedanja terapija uredi in da se ga z manjšimi odmerki odpusti v domačo oz. ambulantno obravnavo; da je nasprotni udeleženec ob sprejemu navajal izgorelost zaradi težav v službi in slabo počutje, ker mu bivša partnerka ne dovoli videvati hčere; da je bil odpuščen iz oddelka pod posebnim nadzorom PB D., ker sodišče ni moglo z gotovostjo ugotoviti, ali je pri nasprotnem udeležencu podana duševna motnja, ki jo je mogoče zdraviti v psihiatrični bolnišnici, in ker tudi ni bilo izkazano, da bi nasprotni udeleženec ogrožal svoje življenje ali življenje drugih, oz. hudo ogrožal svoje zdravje ali zdravje drugih ali pa povzročal hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; da je sodišče ob izdaji začasne odredbe II Z 16/2021 z dne 14. 9. 2021 verjetno ugotovilo, da nasprotni udeleženec za varstvo koristi mld. A. A. tekom izvajanja stikov, določenih s sodno poravnavo, ne bi zmogel ustrezno poskrbeti, saj bi po oceni sodišča lahko ponovno prišlo do izrazitega poslabšanja njegovega psihičnega stanja, kar bi mld. A. A. lahko spravilo v stisko oz. jo ogrožalo, zaradi česar je stike določilo pod nadzorom CSD.

9Pritožbeno tudi niso izpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje, temelječe na podlagi poročila in mnenja CSD z dne 21. 10. 2021, da so stiki, kot jih je sodišče določilo z začasno odredbo II Z 16/2021 z dne 14. 9. 2021, med mld. A. A. in njenim očetom uspešno stekli; da je nasprotni udeleženec na stikih izkazoval ustrezen odnos do mld. hčerke, posredovanje strokovne delavke, razen v zvezi z opozorili glede omejitev pri izvedbi stika, pa ni bilo potrebno, in da so strokovni delavci CSD glede stikov mld. A. A. z njenim očetom ocenili, da ogroženosti otroka niso opazili in posledično predlagali, da se izvajanje stikov povrne na način, kot so bili ti določeni s sodno poravnavo. Niti niso izpodbijane ugotovitve, temelječe na podlagi poročila in mnenja CSD z dne 12. 11. 2021, da sta bila iz nadaljnjega sklopa treh stikov realizirana dva od treh in da je odsotnost z enega oče predhodno opravičil zaradi službenih obveznosti; da imata A. A. in oče vesel in sproščen odnos, da se hči stika z očetom veseli, da je njuna igra sproščena in da sta med seboj povezana; da nasprotni udeleženec na stiku 27. 10. 2021 ni bil pripravljen spoštovati pravil glede izvedbe stikov in da je tekom izvajanja stikov izkazoval neustrezen, žaljiv odnos v razmerju do strokovnih delavk (nanju je povzdigoval glas in jima govoril, naj bosta tiho) in njunih opozoril ni bil pripravljen upoštevati (se ni želel umiriti, je hodil ven in noter, jima hodil za hrbet, gledal, kaj si zapisujeta), zaradi česar je bil stik navedenega dne predčasno prekinjen, na podlagi česar se je sodišče lahko prepričalo, da oče stike pod nadzorom zaradi nespoštovanja osnovnih organizacijskih pravil zavrača ter da ima težave s sprejemanjem navodil strokovnih delavk in odnosom v postopku izvedbe stikov pod nadzorom; da je v delu, ko je šlo za neprimerno vedenje očeta do strokovnih delavk na stiku z dne 27. 10. 2021, to ravnanje očeta mld. deklici predstavljalo stisko (deklica je očetovo ravnanje ob tem stiku poskušala opravičevati na način, da je oče slabe volje, nadalje ga je prepričevala, da naj ob stiku posluša strokovni delavki, ko pa je bil stik predčasno prekinjen, je bila vidno razočarana), žalost je izražala tudi ob zaključku stika, ko je dejala, da pogreša očeta, da je slednji občasno nesramen, a da ni nesramen do nje. Pritožbeno ni izpodbijan niti zaključek sodišča, da iz poročila in mnenja CSD z dne 12. 11. 2021 izhaja, da v posledici vedenja in ravnanja nasprotnega udeleženca na stikih tovrstna oblika stikov ne dosega namena, saj ti, ker ni možnega sodelovanja, pravzaprav niso nadzorovani, in da je sodišče navedenima poročiloma in mnenjema CSD v celoti sledilo. Pritožnik navaja, da je sodišče na podlagi navedenih poročil in mnenj CSD pravilno zaključilo (v 26. točki), da izvajanje stikov mld. A. A. z njenim očetom, na način, da le ti še vedno potekajo pod nadzorom strokovnih delavk CSD, mld. A. A. ni več v korist. Izpostaviti je, da je sodišče prve stopnje obrazložilo, da se je na podlagi poročil in mnenj (CSD) lahko verjetno prepričalo, da oče za mld. A. A. ni ogrožajoč, da se hči izvajanja stikov z očetom veseli, da se vidi, da sta med seboj navezana in da je njun medsebojni odnos sproščen, in ocenilo, da v kolikor bi se stiki med mld. deklico in njenim očetom še naprej izvajali pod nadzorom CSD, bi slednje predstavljalo nedopustno omejitev izvajanja stikov. Pritožnik ob tako ugotovljenem dejanskem stanju in pravilnih zaključkih povsem utemeljeno navaja, da sodišče ni imelo podlage za izdajo začasne odredbe po uradni dolžnosti, s katero je spremenilo stike, nazadnje določene z začasno odredbo II Z 16/2021 z dne 14. 9. 2021, saj ne obstajajo zakonsko določeni pogoji za izdajo začasne odredbe, to je ogroženost otroka.

10Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu (v 26. točki) obrazložilo, da je vsaj verjetno ugotovilo, da neprimerno vedenje in ravnanje nasprotnega udeleženca, kot posledica nesprejemanja navodil in opozoril strokovnih delavk ob izvajanju stikov pod nadzorom, mld. deklici povzroča psihično stisko, v posledici katere je lahko ogrožen njen nadaljnji zdrav razvoj, in da je glede na navedeno ocenilo, da je zaradi varstva koristi mld. A. A. tovrstne stike nujno potrebno spremeniti, ter hkrati ocenilo, da bi bili tudi stiki, v kolikor bi se ti izvajali na način, kot je bil določen s sodno poravnavo, za mld. deklico ogrožajoči. Na podlagi poročila CSD z dne 12. 11. 2021 se je namreč prepričalo, da oče svojega vedenja in ravnanja ni bil sposoben imeti pod kontrolo niti v navzočnosti in kljub prošnjam mld. hčerke, in ocenilo, da se vpliva svojih tovrstnih ravnanj in stiske, ki jo s tem povzroča mld. hčerki, niti ne zaveda. Ugotovilo je, da je nasprotni udeleženec stisko mld. hčerki povzročil tudi 31. 5. 2021, ko se je v navzočnosti hčerke drl tako na babico kot na predlagateljico in povzročil, da je hči planila v jok. Da gre pri nasprotnem udeležencu za precej vzkipljivo osebo, ki svoja čustva težje kontrolira, se je sodišče prve stopnje prepričalo tudi samo ob izvedbi naroka z dne 15. 11. 2021, sicer pa ocenilo, da slednje izhaja tudi iz ostale spisovne dokumentacije. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (v 28. točki) izpostavilo ugotovitve, da se nasprotni udeleženec, ki je v obravnavi zaradi neopredeljene razpoloženjske in prilagoditvene motnje, kontrol pri psihiatrinji redno udeležuje, da medikamentozna terapija zanj trenutno ni nujno potrebna in da si pri premagovanju stisk pomaga predvsem s športom, kot mu je svetovala psihiatrinja, a hkrati izpostavilo tudi vprašanje, v kakšni meri je sposoben imeti ravnanja, s katerim lahko povzroča stisko mld. A. A., pod nadzorom (glede na to, da še vedno izraža psihično stisko, kot je npr. dejal strokovni delavki na CSD ob izvedbi stika z dne 21. 10. 2021; da je bil še v mesecu avgustu leta 2021 v posledici vedenjskih sprememb hospitaliziran v PB D., ter da je v preteklosti, v letu 2016, že bil psihiatrično obravnavan in da mu je bila postavljena tudi diagnoza mešane bipolarne motnje; da je prejemal tudi zdravila, razen tega pa tudi na podlagi nezmožnosti kontroliranja svojega vedenja, kot se je pokazalo na CSD ob izvedbi stikov z dne 27. 10. 2021). Glede na trenutno situacijo, ko z mnenjem psihiatrične stroke še ne razpolaga, je sodišče prve stopnje ocenilo, da je v največjo korist mld. A. A., da se ji stiki z očetom določijo brez nadzora, a v manjšem obsegu, kot so bili stiki določeni na podlagi sodne poravnave. Obrazložilo je, da se je na podlagi predhodno navedenih poročil in mnenj CSD lahko vsaj verjetno prepričalo, da nasprotni udeleženec za mld. A. A. sicer ni ogrožajoč, slednje pa nenazadnje izhaja tudi iz mnenja, ki sta ga v postopku, ki je tekel pred tukajšnjim sodiščem, izdelali izvedenka klinično-psihološke in psihiatrične stroke C. C. in dr. D. D. in mu sodišče tudi v tem postopku na podlagi določila drugega odstavka 48. čl. ZNP-1 sledi. A hkrati je sodišče prve stopnje ocenilo, da bo s stiki, ki bodo določeni v manjšem obsegu, mld. A. A. v manjši meri izpostavljena situacijam, ki bi jo spravljale v stisko in bi lahko nastale zaradi neprimernega vedenja oz. ravnanja nasprotnega udeleženca¹. Zato je stike, nazadnje določene z začasno odredbo II Z 16/2021 z dne 14. 9. 2021, spremenilo in določilo tako, kot izhaja iz izreka I. točke izpodbijanega sklepa. Slednjo oceno in zaključek sodišča prve stopnje pritožnik utemeljeno pritožbeno izpodbija.

11Nasprotni udeleženec v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da stiska ni vsak neprijeten občutek otroka ob druženju s staršem. Razlogi za izdajo začasne odredbe, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, niso razlogi, ki morajo biti podani, da sodišče lahko izda začasno odredbo. Sodišče po 161. členu DZ izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ). K izdaji začasnih odredb v družinsko-pravnih zadevah je treba pristopiti restriktivno, saj imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese staršev in zlasti otrok, kot utemeljeno navaja pritožnik. Z začasnimi odredbami se začasno uredi le izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Izdaja začasne odredbe je tako omejena na nujne (izjemne) primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja. V prvem odstavku 173. člena DZ je določeno, da se lahko enemu ali obema od staršev omeji ali odvzame pravico do stikov le, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in če je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Začasna odredba mora torej biti takšna, da se z njo zmore preprečiti otrokovo ogrožanje. Začasna odredba z vsebino, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, pa tudi v primeru, če bi bila izkazana ogroženost otroka ob stikih, kot so določeni s sodno poravnavo, ne bi zmogla preprečiti ogroženosti otroka. Sodišče prve stopnje pogojev oziroma okoliščin, ki bi izkazovale, da je mld. A. A. utrpela ali da je verjetno izkazano, da bo utrpela škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, ni ugotovilo. Sodišče prve stopnje je, kot že obrazloženo, ugotovilo, da oče za mld. A. A. ni ogrožajoč, da se hči izvajanja stikov z očetom veseli, da sta med seboj navezana in da je njun medsebojni odnos sproščen, v 34. točki izpodbijanega sklepa pa je tudi obrazložilo, da verjame nasprotnemu udeležencu, da se bo tekom izvajanja stikov izogibal situacijam, ki bi za mld. A. A. lahko bile ogrožajoče, kakor tudi, da je ocenilo, da neustrezna skrb nasprotnega udeleženca za mld. A. A. ni izkazana oz. da slednje (nevarna vožnja brez uporabe otroškega sedeža, vožnja na ″belanci″, kopanje brez rokavčkov, kopanje neposredno po prebolelih vodenih kozah, kar vse zatrjuje predlagateljica v predlogu za spremembo stikov) za varstvo koristi mld. A. A. ni ogrožajoče do te mere, da bi bilo potrebno očetove stike z mld. A. A. omejiti iz tega razloga. Navedlo je tudi, da se je na podlagi vpogleda v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani Kpr 67127/2020 prepričalo, da v okviru nasprotnemu udeležencu očitanega kaznivega dejanja nasilja v družini, ne gre za nasilna dejanja nasprotnega udeleženca, ki bi bila neposredno usmerjena zoper mld. hčerko. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi ni zaključka oziroma ocene, ali in kako zdravstvene težave nasprotnega udeleženca (izpostavljene v 28. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa) ogrožajo mld. A. A. Poleg tega pa po odpravi stikov pod nadzorom strokovnega delavca CSD ni več okoliščin, v katerih bi neprimerno vedenje nasprotnega udeleženca (opisano v 26. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa) povzročalo psihično stisko pri mld. A. A., v posledici katere bi bil ogrožen njen razvoj. Pritožnik tudi upravičeno opozarja na to, da mora sodišče v postopkih spoštovati osebnost posameznega udeleženca (14. in 21. člen Ustave RS) in da začasna odredba nima namena z omejevanjem pravic delovati kot orodje za spremembo načina obnašanja ali osebnostnih karakteristik posameznika. Ker po obrazloženem ni podana ogroženost otroka, ne obstajajo zakonsko določeni pogoji za izdajo začasne odredbe, zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena v zvezi s 5. alinejo 358. člena in 366. člena ZPP ter v zvezi s 15. členom ZIZ ter 42. členom ZNP-1 izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v tč. I spremenilo, tako da je po uradni dolžnosti izdano začasno odredbo in opravljena dejanja razveljavilo in ustavilo postopek zavarovanja, začet po uradni dolžnosti.

O pritožbi zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa

12Sodišče prve stopnje je v 37. točki obrazložitve obrazložilo, da je zato, ker je ocenilo, da mld. A. A. tudi ne bi bilo v korist, v kolikor bi se stiki z njenim očetom izvajali na način, kot je bilo to določeno s sodno poravnavo oziroma bi bila mld. A. A. tudi v posledici izvajanja tovrstnih stikov ogrožena, predlog nasprotnega udeleženca za ustavitev postopka in razveljavitev (na podlagi 2. odst. 178 čl. ZIZ) začasne odredbe II Z 16/2021 z dne 14. 9. 2021 zavrnilo, kot to izhaja iz izreka II. tč. izpodbijanega sklepa.

13Nasprotni udeleženec v zvezi s to odločitvijo navaja, da ZIZ v drugem odstavku 278 člena pravi: ″Sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja tudi na predlog dolžnika, če so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, pozneje spremenile, tako da odredba ni več potrebna.″ Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da začasna odredba, ki jo je izdalo na predlog predlagateljice (II Z 16/2021 z dne 14. 9. 2021), ni več potrebna in jo je nadomestilo s svojo, po uradni dolžnosti izdano začasno odredbo, nasprotni udeleženec utemeljeno navaja, da je odločitev pod točko II. izreka izpodbijanega sklepa v nasprotju z odločitvijo pod točko I. Ker pa je pritožbeno sodišče, kot je obrazloženo zgoraj, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v tč. I spremenilo, tako da je po uradni dolžnosti izdano začasno odredbo in opravljena dejanja razveljavilo, in ustavilo postopek zavarovanja, začet po uradni dolžnosti, in ker je sodišče prve stopnje, kar pritožbeno ni izpodbijano, vsaj verjetno ocenilo, da izvajanje stikov mld. A. A. z njenim očetom na način, da le ti še vedno potekajo pod nadzorom strokovnih delavk CSD, mld. A. A. ni več v korist, nasprotni udeleženec utemeljeno navaja, da bi moralo sodišče, glede na to, da so se okoliščine spremenile, kar samo ugotavlja v obrazložitvi pod točko I, izdano začasno odredbo razveljaviti in postopek po predlogu predlagateljice ustaviti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tudi v tem delu ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena v zvezi s 5. alinejo 358. člena in 366. členom ZPP ter v zvezi s 15. členom ZIZ ter 42. členom ZNP-1 II. točko izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da ta točka spremenjena glasi: ″Ugodi se predlogu nasprotnega udeleženca in se ustavi postopek zavarovanja II Z 16/2021 ter razveljavijo opravljena dejanja.″

O pritožbi zoper III. točko izreka izpodbijanega sklepa

14Glede odločitve pod točko III. nasprotni udeleženec trdi, da predlagateljica predloga ni vložila v roku 7 dni od izdaje začasne odredbe. Navaja, da je bil sklep o začasni odredbi sprejet 14. 9. 2021, predlog za spremembo ureditve stikov, spisan 29. 9. 2021, pa je na sodišče prispel 30. 9. 2021. Nasprotni udeleženec trdi, da je predlagateljica predlog vložila prepozno tako glede na dikcijo sklepa kot tudi glede na določila 166. člena DZ². 7 dni po izdaji sklepa je v konkretnem primeru 21. 9. 2021. Nasprotni udeleženec navaja, da je glede na to, da gre za poseg v pravnomočno sodbo odločbo, ne da bi bil sploh uveden postopek za njeno spremembo, in za odločanje na podlagi nižjih kriterijev, kot je gotovost, v zaščito pravic otroka in drugega starša razumljivo, da je rok za uvedbo postopka kratek in vezan na izdajo odločbe. Če naj bi upnik res zasledoval interes, kot ga navaja v predlogu za izdajo začasne odredbe, in naj bi bilo upoštevaje obstoječo pravno situacijo to za otroka ogrožajoče, bi moral imeti tudi interes, da se pozanima na sodišču, kdaj bo odločba izdana in jo tudi takoj prevzame. Izpostavlja, da tudi iz predloga DZ, ki ga je vlada 12. 12. 2016 predložila v obravnavo Državnemu zboru, izhaja, da mora biti najkasneje v 7 dneh sprožen ustrezen postopek za odločitev o vzgoji, varstvu in preživljanju otroka, o stikih, o izvajanju starševske skrbi ali o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja, sicer sodišče postopek ustavi in, če je treba, razveljavi opravljena dejanja. Nasprotni udeleženec navaja, da je obrazložitev sodišča pod točko 38 pravno zmotna, saj zanemari jasno določbo zakona, ki sicer v zakonu povsem jasno loči ″prejem″ od ″izdaje″ odločbe. Odločitev sodišča pod točko III. je tako nepravilna in nasprotni udeleženec predlaga, da jo pritožbeno sodišče spremeni tako, da postopek za začasno odredbo z dne 14. 9. 2021 ustavi in razveljavi opravljena dejanja.

15Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožnikom in sprejema kot pravilne razloge sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je predlagateljica predlog za spremembo stikov s priporočeno pošiljko vložila dne 29. 9. 2021, kot to izhaja iz poštnega žiga na kuverti, in pravilno zaključilo, da je predlog vložila pravočasno, to je pred iztekom sedemdnevnega roka. Utemeljeno, opirajoč se na Komentar Družinskega zakonika (Ur. list RS, 2019, str. 545), obrazložilo, da sedemdnevni rok začne teči šele od vročitve začasne odredbe stranki in ne prej, saj je to zaradi varstva stranke ustreznejše. Kot je povzelo, bi bila npr., v kolikor bi sodišče poslalo začasno odredbo stranki še isti dan, kot jo je izdalo, glede na pravila ZPP o osebnem vročanju lahko stranki le-ta vročena šele 15 dni po njeni izdaji, kar pomeni, da bi se rok za vložitev predloga v tem primeru že zdavnaj iztekel. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za razveljavitev začasne odredbe II Z 16/2021 z dne 14. 9. 2021 na podlagi določbe drugega odstavka 166. čl. DZ. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo v tem delu zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje v III. točki izreka sklepa, saj glede tega dela niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti tisti na katere pazi po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP ter v zvezi s 15. členom ZIZ ter 42. členom ZNP-1).

¹ Kot je moč razbrati iz obrazložitve izpodbijanega sklepa v 34. točki, in sicer poziva nasprotnemu udeležencu, naj se poskuša takih ravnanj vzdržati, sodišče prve stopnje meni, da dajanje obljub, za katere ve, da jih ne more izpolniti, povzroča mld. A. A. razočaranje in stisko, stres oziroma psihično stisko pa ji povzroči kritiziranje predlagateljice, njenih družinskih članov oziroma same nje.
² Prvi odstavek 166. člena DZ določa: ″Če je bila začasna odredba izdana pred uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o vzgoji, varstvu in preživljanju otroka, o stikih, o izvajanju starševske skrbi ali o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja, mora biti ta postopek uveden v sedmih dneh od izdaje začasne odredbe.″