UPRS Sodba I U 1568/2019-27

I. Tožbi se ugodi in se sklep Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS št. 11082-20/2019-10 z dne 2. 9. 2019 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Dosedanji potek postopka

1Toženec z izpodbijanim sklepom ni izbral tožničine vloge za sofinanciranje na Javnem razpisu za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja kompetenčnih centrov za razvoj kadrov v obdobju 2019-2022 (v nadaljevanju javni razpis). Tožničina vloga je bila sicer pravočasna ter popolna in kot taka uvrščena v nadaljnje ocenjevanje, vendar pa so bile v skladu z javnim razpisom v izbor za sofinanciranje uvrščene le tiste vloge, ki so na osnovi ocenjevanja dosegle najmanj 70 točk, njena vloga pa je dosegla 60 točk.

Povzetek bistvenih navedb v tožbi, odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah

2Tožnica tožencu očita, da je postopek vodila in o zadevi odločila uradna oseba A. A., ki te pravice ni imela zaradi neizpolnjevanja pogoja glede izobrazbe in opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka iz prvega odstavka 31. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Izpodbijani sklep tudi ne zadosti standardu obrazložitve, saj toženec v sami obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne pojasni razlogov za odločitev, prav tako pa se nikjer v obrazložitvi ne sklicuje na priloženo Preglednico št. 1: Dosežene točke glede na posamezno merilo. Pri vsakem polju prijavnega obrazca je bila tožnica omejena s številom znakov in velikostjo pisave, dokumenta „Nov trajni program za usposabljanje zasebno varnostnega osebja zasebno varnostnih družb“, ki ga je priložila prijavnemu obrazcu, pa toženec ni upošteval. Njena vloga je bila v delu, ki se nanaša na objektivne okoliščine prijavitelja, glede na preglednico ocenjena z maksimalnim številom točk, v ostalih delih, kjer je strokovna komisija smela ocenjevati s subjektivnim vrednotenjem, pa je prejela bistveno manj točk, kot bi jih morala, najvišja dodeljena ocena je bila „zadostno“. Opredeljuje se tudi do ocenjevanja pri vsakem posameznem merilu in ga graja kot pavšalnega in nestrokovnega. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi, zadevo pa vrne tožencu v ponovni postopek oziroma podredno ugotovi, da je izpodbijani sklep nezakonit. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3Toženec v odgovoru na tožbo zavrača očitek, da je postopek vodila in odločila uradna oseba, ki za to ni bila pooblaščena, in prilaga dokazila za uradno osebo A. A. Opisuje postopek imenovanja strokovne komisije. Zanika neobrazloženost izpodbijanega sklepa in se sklicuje na priloženo Preglednico št. 1 kot na njegov sestavni del. Obrazci, na katerih je moral prijavitelj oddati vlogo, so bili del razpisne dokumentacije, vse omejitve (število znakov, velikost pisave) so bile določene vnaprej in enake za vse prijavitelje. Ne drži, da bi bila najvišja podeljena ocena „zadostno“, saj so prejete ocene v razponu od 2 do 10 točk. Dodatno priloženih listin ni upošteval iz razloga enakega obravnavanja vseh prijaviteljev. Tudi toženec se opredeljuje do vrednotenja tožničine vloge po posameznih merilih in zaključuje, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa ustrezna in zadostna. Javni razpis in razpisna dokumentacija sta bila jasna in sta vsebovala vse potrebne informacije za prijavo. Za vse potencialne prijavitelje je organiziral informativni delavnici z namenom še natančnejše predstavitve razpisa, obrazložitve razpisnih pogojev in meril ter načina prijave. Predstavljeni so bili tudi primeri dobrih praks in podani odgovori na vsa morebitna vprašanja. Tožnica se delavnic ni udeležila. Predlaga, naj sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrne z vsemi stroškovnimi posledicami.

4Tožnica v pripravljalnih vlogah z dne 14. 1. 2020 in 24. 4. 2020 ponavlja navedbe iz tožbe, dodatno pa se sklicuje še na četrti odstavek 10. člena Splošnih pogojev poslovanja toženke v zvezi s pogoji, ki jih morajo izpolnjevati predsednik in člani strokovne komisije. Tožencu očita, da v odgovoru na tožbo dodaja nove kriterije ocenjevanja, ki jih razpisna dokumentacija oziroma merila za izbor ne vsebujejo. Glede neupoštevanja k prijavnemu obrazcu priloženih dodatnih listin opozarja na kršitev načela materialne resnice in tožencu očita kršitev postopka, ker sta oba ocenjevalca, B. B. in C. C., ki sta ocenila vlogo tožnice, zaposlena pri tožencu, kar je v nasprotju z zapisom iz Zapisnika 4. seje razpisne komisije za izvedbo postopka javnega razpisa. V njem je navedeno, da so člani strokovne komisije, zaposleni pri tožencu, „ob formalnem pregledu in pregledu pogojev zagotovili podatke za „strukturna“ merila pod točko 2.1, 4.1 in 4.2. Ostala merila so pregledali zunanji ocenjevalci in se do njih tudi opredelili.“ Kot dokaz izpolnjevanja merila 3.3 „Projekti EU, ki so jih izvajali v zadnjih 3 letih“ prilaga Pogodbo o izvajanju programa „Neformalno izobraževanje in usposabljanje“, sklenjeno med njo in Zavodom RS za zaposlovanje, Območno službo Sevnica (v nadaljevanju Pogodba), ter tri odločitve o izboru ponudnika v sklopu istega programa.

5Toženec v pripravljalnih vlogah z dne 20. 2. 2020 in 1. 7. 2020 pojasnjuje predhodna dejanja v postopku izbora (obnovo postopka in izdajo sklepa št. 11082-20/2019-6 z dne 6. 8. 2019). Navaja, da se za člane strokovne komisije projekta, ki se sofinancira iz sredstev evropske kohezijske politike, ne uporabljajo določbe 10. člena Splošnih pogojev poslovanja, temveč se za predmetni projekt uporabljajo določbe 29. člena Splošnih pogojev poslovanja. Zavrača očitke o nepravilnem vodenju postopka z imenovanjem članov komisije ter navaja, da sta B. B. in C. C. vlogo tožnice najprej ocenila vsak zase, potem pa še skupaj. B. B. jo je individualno ocenil z 58 točkami, C. C. s 70 točkami, njuna skupna ocena pa je bila 60 točk. Formalno popolno vlogo predstavlja zgolj vloga, ki je sestavljena na predpisanih obrazcih iz razpisne dokumentacije, skupaj z dokazili iz uradnih evidenc, kot izhaja iz točke V. razpisne dokumentacije. V odgovoru na tožbo ni dodajal novih kriterijev, temveč je podal le primere konkretizacije navedb, ki bi jih v vlogi lahko podala tožnica, seveda pa teh primerov ne morejo vsebovati tudi sama merila v razpisni dokumentaciji, saj morajo biti njihovi opisi odprti, dovolj široki in objektivni, da jih lahko prijavitelji iz različnih dejavnosti aplicirajo na konkretno dejansko stanje. V zvezi s Pogodbo in odločitvami o izboru, ki jih je tožnica priložila pripravljalni vlogi, navaja, da zanje ni vedel, saj jih tožnica v svoji prijavi na javni razpis ni navedla, kljub temu, da bi jih lahko, saj je na dan prijave z listinami že razpolagala.

Odločanje po sodniku posamezniku

6Sodišče je 26. 1. 2021 sprejelo sklep, da o zadevi odloča po sodniku posamezniku, in sicer iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Stranki postopka sestavi sodišča nista ugovarjali niti pisno pred glavno obravnavo, niti na izrecno vprašanje sodnice na naroku za glavno obravnavo 4. 3. 2021.

Dokazni sklep

7Po uradni dolžnosti je sodišče na naroku za glavno obravnavo izvedlo vpogled v vse listine upravnega spisa. Dopustilo je in izvedlo tudi dokaze z vpogledom v listine oziroma v soglasju s strankami štelo za prebrane naslednje dokaze: javni razpis z dne 7. 6. 2019, razpisno dokumentacijo z dne 1. 7. 2019, Splošne pogoje poslovanja toženca z dne 25. 5. 2018, izpis iz spletne strani toženca z dne 2. 10. 2019 in seznam uradnih oseb, Zapisnik 4. seje Razpisne komisije za izvedbo postopka javnega razpisa z dne 28. 8. 2019, sklep o imenovanju strokovnjakov kot zunanjih ocenjevalcev z dne 6. 8. 2019, prilogo vlogi za sofinanciranje (Nov trajni program za usposabljanje zasebno varstvenega osebja zasebno varnostnih družb), Pogodbo o izvajanju programa „Neformalno izobraževanje in usposabljanje“, odločitve ZRSZZ z dne 18. 9. 2017 in z dne 12. 4. 2017 ter sodbo Upravnega sodišča I U 2180/2017 (dokazni predlogi tožnice); potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka z dne 7. 4. 2008 za A. A., pooblastilo za vodenje in odločanje v upravnih postopkih z dne 7. 5. 2018 za A. A., izpis iz spletne strani z dne 29. 10. 2019 s seznamom uradnih oseb z dne 1. 4. 2019, posamezna ocenjevalna lista, pripravljena s strani posameznega ocenjevalca, ter skupni ocenjevalni list, pripravljena s strani obeh ocenjevalcev, izjavi ocenjevalcev C. C. in B. B., sklep o imenovanju komisije z dne 26. 6. 2019, sklep o imenovanju strokovnjakov kot zunanjih ocenjevalcev z dne 6. 8. 2019 (dokazni predlogi toženca).

8Kot nerelevantne je sodišče zavrnilo dokazne predloge za vpogled v naslednje listine:

- sklepe, izdane v predhodnem upravnem postopku (o zavrnitvi vloge, o zavrženju vloge ter o obnovi postopka) ter pritožbo zoper enega od teh sklepov, ker je tožnica s tem dokazovala za predmetni upravni spor nerelevantno dejstvo neenake obravnave,

- odločbo Ministrstva za šolstvo in šport z dne 16. 7. 2008, ker v tem upravnem sporu tožničino izpolnjevanje pogojev za izvajanje javno veljavnega programa izobraževanja odraslih ni niti sporno niti relevantno,

- Ustanovitveni akt toženca z dne 18. 3. 2013, ker v tem upravnem sporu dejstvo, da je toženec nosilec javnih pooblastil, ni niti sporno niti relevantno,

- odločitev Zavoda RS za zaposlovanje z dne 10. 5. 2019, ker v tem upravnem sporu izbira tožnice za izvajanje programa 861/1 Varnostnik na območju Območne službe Celje ni niti sporno niti relevantno,

- sklep o potrditvi seznama prejemnikov sredstev z dne 30. 8. 2019, ker v tem upravnem sporu dejstvo, kdo vse je prejel sredstva, ni relevantno,

- novico z dne 10. 6. 2019 o izvedbi delavnice ter evidenci prisotnosti z dne 14. 6. 2019 in 20. 6. 2019, ker v tem upravnem sporu dejstvo, da se tožnica ni udeležila delavnic, ni niti sporno niti relevantno,

- ter ocenjevalni list - formalni pregled z dne 6. 8. 2019, ker v tem upravnem sporu dejstvo, da je bila tožničina vloga formalno popolna, ni sporno.

9Sodišče je kot prepoznega zavrnilo dokaz z vpogledom v Pogodbo o izvajanju programa „Neformalno izobraževanje in usposabljanje“, sklenjeno med tožnico in Zavodom RS za zaposlovanje, Območno službo Sevnica, ter tremi odločitvami o izboru ponudnika v sklopu istega programa, ker tega dokaza tožnica ni navajala v postopku pred izdajo izpodbijanega akta, čeprav je z njim takrat že razpolagala, ne v tožbi ne v pripravljalnih vlogah pa ni pojasnila, zakaj tega (upravičeno) ni storila.

K I. točki izreka

10Tožba je utemeljena.

11V zadevi je sporna odločitev toženca o neizbiri tožničine vloge na Javnem razpisu za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja kompetenčnih centrov za razvoj kadrov v obdobju 2019-2022, objavljenem v Uradnem listu RS št. 36/2019. Razlog za odločitev, naveden v izpodbijanem sklepu, je premajhno zbrano število točk za prestop praga za sofinanciranje.

12Med strankama je zlasti sporno, ali je postopek vodila in odločbo izdala bila uradna oseba, ki je odločila v zadevi, pooblaščena za vodenje in odločanje v upravnih postopkih, ali je izpodbijani sklep ustrezno obrazložen, glede na to, da je Preglednica št. 1 le priloga izpodbijanemu sklepu, ali sta bila imenovanje in sestava strokovne komisije pravilna ter ali je bilo pravilno točkovanje tožničine vloge po posameznih kriterijih javnega razpisa.

13Sodišče ugotavlja, da iz preambule Javnega razpisa izhaja, da je izdan na podlagi več predpisov in drugih dokumentov Evropske unije in Republike Slovenije. Med temi je tisti predpis, ki ureja organe in način izbora operacij, Uredba o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014-2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (v nadaljevanju Uredba o porabi), medtem ko postopek za dodelitev sredstev ureja Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (v nadaljevanju Uredba o postopku), sprejeta na podlagi Zakona o javnih financah (v nadaljevanju ZJF). Uredba o porabi v 24. členu določa, da se javni razpis izvede po predpisih, ki urejajo javne finance, prav tako pa se na 106 h. člen ZJF sklicuje tudi Uredba o postopku, ki v 4. členu ureja sestavo komisije. Določa, da komisijo iz 106 h. člena ZJF sestavljajo predsednik in najmanj dva člana (prvi odstavek), ki morajo imeti univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem in najmanj pet let delovnih izkušenj s področja, za katero se dodeljujejo sredstva (drugi odstavek).

14Splošni pogoji poslovanja Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju Splošni pogoji poslovanja) določajo postopke izvajanja nalog in pooblastil, ki jih toženec (med drugim) izvaja tudi na podlagi prej navedenih uredb. V 29. členu napotujejo na uporabo predpisov, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v RS v posameznem programskem obdobju. Postopek izbora ureja tudi javni razpis, ki določa, da se bodo vanj uvrstile le vloge, ki bodo dosegle najmanj 70 točk, glede podrobnejše ureditve postopka in načina izbora pa napoti na Poglavje V razpisne dokumentacije. Ta v drugi alineji točke a. določa, da bo komisija ocenjevala le vloge, ki bodo prispele pravočasno v pravilno označeni ovojnici in bodo predložene na predpisanih obrazcih iz razpisne dokumentacije, pri čemer bo toženka upoštevala podatke iz vloge ter pridobivala dokazila glede izpolnjevanja pogojev tudi iz uradnih evidenc.

15Glede na zgoraj povedano so neutemeljene tožničine trditve, da je toženec kršil pravila postopka v zvezi s številom članov, ki so ocenili tožničino vlogo, ter imenovanjem komisije. Iz listin upravnega spisa je razvidno, da je toženec pravilno in v skladu z zgoraj navedenimi predpisi imenoval strokovno komisijo, da sta tožničino vlogo ocenjevala dva ocenjevalca z univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem in najmanj petimi leti delovnih izkušenj s področja, za katero se dodeljujejo sredstva (kar potrjujeta njuni izjavi z dne 19. 6. 2019, ki jima tožnica ne oporeka). Sodišče se strinja s tožencem, da področje, za katero se dodeljuje sredstva, ni področje zasebnega varovanja, kot zmotno zatrjuje tožnica, temveč področje sofinanciranja vzpostavitve in delovanja kompetenčnih centrov za razvoj kadrov, torej so bistvene reference s področja razvoja kadrov, ki pa jih tožnica članoma komisije ne oporeka. Tudi dejstvo, da sta člana komisije, B. B. in C. C., oba zaposlena pri tožencu, kar naj bi bilo v nasprotju z zapisom iz Zapisnika 4. seje razpisne komisije za izvedbo postopka javnega razpisa, po presoji sodišča ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka. Po presoji sodišča je komisija namreč postopala skladno s pogoji javnega razpisa in razpisne dokumentacije, s tem ko sta tožničino vlogo pregledala dva člana komisije, najprej individualno, potem skupaj, kajti nikjer v razpisni dokumentaciji ni bilo določeno, da bi moral vlogo oceniti en notranji in en zunanji ocenjevalec. Tako je v javnem razpisu (7. točka) kot tudi v razpisni dokumentaciji (poglavje V) navedeno, da bo postopek javnega razpisa oziroma izbora vodila strokovna komisija, imenovana s strani predstojnika toženca. Sam sklep o imenovanju komisije (kjer je navedena tudi relevantna pravna podlaga za delo in sestavo komisije) pa je bil pred pričetkom dela komisije javno objavljen na spletni strani toženca in tako dostopen tožnici, čemur le-ta ne ugovarja. Tožničina navedba, da notranja ocenjevalca B. B. in C. C. po strokovnosti nista bila enakovredna zunanjim ocenjevalcem, ker nista imela toliko znanj in izkušenj iz prakse, pa je neobrazložena in pavšalna.

16Neutemeljeno je tudi tožničino sklicevanje na četrti odstavek 10. člena Splošnih pogojev poslovanja, ki določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati predsednik in člani strokovne komisije. Tudi sodišče sodi, enako kot meni toženec, da se navedena določba ne uporablja za postopke javnih razpisov v zvezi s porabo sredstev evropske kohezijske politike, temveč se nanaša izključno na postopek dodeljevanja sredstev v okviru programov Ad futura. To je jasno razvidno iz besedila Splošnih pogojev poslovanja, ki je členjeno po poglavjih - 10. člen je umeščen v III. poglavje z naslovom Dodeljevanje sredstev v okviru posebnih programov Ad futura.

17Nadalje po presoji sodišča tudi niso utemeljene tožničine navedbe glede neupoštevanja k vlogi dodatno priloženih dokumentov (Nov trajni program za usposabljanje zasebno varstvenega osebja zasebno varnostnih družb). Da formalno popolno vlogo predstavlja zgolj vloga, ki je sestavljena na predpisanih obrazcih iz razpisne dokumentacije, pri čemer lahko vsak vlagatelj k vlogi priloži zgolj dokazila iz uradnih evidenc, ki ne smejo biti starejša od 1. 6. 2019, izhaja iz Poglavja V razpisne dokumentacije. Omejenost odgovorov z največjim številom znakov in vnaprej določeno velikostjo pisave kaže na to, da vloge ni mogoče poljubno širiti. Omejitve so bile vnaprej znane in so veljale za vse prijavitelje. Zato je imel toženec prav, da ni upošteval dodatnih dokazil, priloženih k vlogi, ki niso bila dokazila iz uradnih evidenc.

18Utemeljeno pa tožnica zatrjuje nepravilnosti, povezane z vprašanjem spoštovanja določb ZUP o uradni osebi, ki vodi postopek oziroma v zadevi odloča. Na glavni obravnavi je bilo sicer dokončno razjasnjeno, z vpogledom v predložene listine toženca (potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka, pooblastilo direktorice ter seznam uradnih oseb s spletne strani toženca), da uradna oseba A. A., podpisana na izpodbijanem sklepu, ima pooblastilo za vodenje postopka in odločanje, in da se (pre)skopo razlogovanje v sklepu toženca z dne 26. 8. 2019, da je sklep z dne 6. 8. 2019 izdala uradna oseba, ki ga ni imela pravice izdati, ne nanaša na A. A., temveč na D. D. Vendar je kljub temu utemeljeno tožničino zatrjevanje, da je toženec zagrešil bistveno kršitev pravil postopka. Iz izpodbijanega sklepa namreč ni razvidno, katera uradna oseba je v zadevi odločala. Navedena in podpisana je (le) A. A., in sicer kot tista uradna oseba, ki je (zgolj) vodila postopek. Na izrecno vprašanje sodnice na glavni obravnavi, kdo je v zadevi odločal, je toženec pojasnjeval, da je iz izpodbijanega sklepa razvidno, da je postopek vodila A. A., sklep pa je podpisala po pooblastilu direktorice, iz česar naj bi izhajalo, da je pooblaščena tudi za odločanje. Vendar takemu razlogovanju sodišče ne sledi. Obstoj pooblastila za vodenje postopka in tudi za odločanje za A. A. je sicer izkazan, vendar to ne pomeni, da procesnih nepravilnosti v zvezi z navedenim izpodbijani sklep nima. V skladu s prvim odstavkom 216. člena ZUP odločbo podpišeta uradna oseba, ki jo izda, ter uradna oseba, ki je vodila postopek oziroma pripravila osnutek odločbe. To pomeni, da kadar postopek vodi ena oseba, odloči pa druga, se podpišeta obe oziroma kadar ista uradna oseba vodi postopek in v njem odloča, se ta podpiše kot uradna oseba, ki je v zadevi odločila. Podpis odločujočega je za odločbo konstitutiven, zato je odločba brez takega podpisa odločba brez pravnega učinka, neobstoječa¹. Po stališču nekaterih avtorjev² pa glede na okoliščine primera opustitev podpisa predstavlja (le) relativno kršitev določb postopka. V vsakem primeru je tako odsotnost podpisa odločujočega na izpodbijanem sklepu razlog za ugotovitev vsaj bistvene kršitve pravil postopka in s tem (formalni) razlog za izpodbijanje upravnega akta v upravnem sporu (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).

19Prav tako je po presoji sodišča utemeljena tožničina navedba o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa. Obrazložitev izpodbijanega sklepa namreč ne vsebuje vseh razlogov za odločitev, saj zgolj skopo navaja, da vloga ni bila izbrana, ker je dosegla 60 namesto zahtevanih 70 točk. Na koncu izpodbijanega sklepa, za vsemi predpisanimi sestavinami, je sicer kot priloga navedena Preglednica št. 1, v tej pa so razlogi za podeljene točke navedeni. Po presoji sodišča pa s tem ni zadoščeno standardu obrazložitve odločbe iz 214. člena ZUP. Iz 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP jasno izhaja, da mora razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, vsebovati obrazložitev odločbe. Po mnenju sodišča bi bilo navedeni zakonski določbi zadoščeno tudi z navedbo v sklepu (izreku oziroma obrazložitvi), da je priložena preglednica sestavni del tega sklepa oziroma vsaj sklicevanjem v obrazložitvi na priloženo preglednico. Ker pa toženec s tem, ko se v izpodbijanem aktu ni (na noben način) skliceval na prilogo, ni navedel razlogov, ki so narekovali njegovo odločitev, to predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, ki jo tožnica tudi uveljavlja.

20V zvezi s predhodnima točkama obrazložitve tožbe sodišče še dodaja, da ne glede na to, da je z izpodbijanim sklepom odločeno v „drugi javnopravni stvari“, in da je tako predpisana smiselna uporaba ZUP (4. člen), ni razloga, da bi določbe ZUP o tem, katera uradna oseba je pooblaščena za vodenje postopka in za odločanje ter o podpisu te(h) na odločbi, in o obrazložitvi odločbe, v predmetni zadevi ne mogle biti uporabljene, kot se glasijo, saj tako varovanje pravic strank v postopku zahteva že 22. člen Ustave. Izpodbijani sklep pa je glede na vsebino odločanja odločba, saj ne gre za katerega od sklepov iz 226. člena ZUP, pač pa je bila odločitev izdana v upravnem aktu z nazivom sklepa glede na tako določbo javnega razpisa.

21Sodišče še dodaja, da je tudi „uskladitev“ skupne končne ocene v neskladju z določbami razpisne dokumentacije. V skladu z razpisno dokumentacijo komisija namreč v primeru razhajanj kot skupno oceno določi povprečje ocen obeh ocenjevalcev. Vendar je ob prej navedenih ugotovljenih kršitvah pravil postopka presoja navedene kršitve v smislu, ali je bistvena ali ne, preuranjena. Podobno velja glede vsebinske presoje tožbenih navedb v zvezi s točkovanjem tožničine vloge, da je iz zgoraj navedenih razlogov sodišče ne more opraviti.

22Ker je sodišče ugotovilo, da so bila v postopku za izdajo izpodbijanega sklepa kršena pravila postopka (2. točka prvega odstavka in tretji odstavek 27. člena ZUS-1), sodišče pa v svojem postopku teh kršitev ni moglo odpraviti, je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani sklep odpravilo ter na podlagi tretjega in v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo zadevo tožencu v ponovni postopek. V tem postopku bo moral toženec slediti v sodbi podanim stališčem sodišča, ki se tičejo postopka.

K II. točki izreka

23O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožnici priznalo stroške na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu v znesku 285 EUR, povečane za 22% DDV, ker je pooblaščenec tožnice zavezanec za DDV.

¹ Tako Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, Ljubljana 2017, str. 339, enako Polonca Kovač, Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, Ljubljana 2020, str. 456.
² Delno drugače Breznik, Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Ljubljana 2008, str. 567. , in sicer da so stališča o vprašanju, kako je treba obravnavati odločbo, ki nima podpisa (odločujočega), različna, in sicer, da gre za neobstoječo odločbo oziroma da glede na okoliščine primera opustitev podpisa predstavlja relativno kršitev določb postopka.