216. člen ZUP

Podpis uradne osebe je bistvena sestavina vsake upravne odločbe in je konstitutivnega pomena. Odločba, ki ni podpisana, nima pravnega učinka, saj sploh ni bila izdana, zato se šteje za neobstoječo.

V obravnavani zadevi odloča na prvi stopnji občinska uprava, in ne župan, kot je obravnavani primer, ki je izdal izpodbijano odločbo. To pa pomeni, da je izpodbijano odločbo izdal stvarno nepristojen organ, kar pa pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

Če za vlogo, za katero zakon določa, da je taksa procesna predpostavka, taksa ni plačana v postavljenem roku in tudi niso podani pogoji za taksno oprostitev, po tretjem odstavku 105.a člena ZPP šteje, da je taka vloga umaknjena. Pravila o izdaji sodnih odločb v pravdnem postopku določata ZPP in Sodni red.

Glede na navedbi A.A. kot uradne osebe tako na prvostopenjski kot tudi na drugostopenjski odločbi (upoštevaje pri tem tudi tretji odstavek 49. člena Zakona o lokalni samoupravi, po katerem je tajnik občine uradnik po Zakonu o javnih uslužbencih) to pomeni, da je bila uradna oseba A.A. brez dvoma udeležena tako v postopku na prvi stopnji kot na drugi stopnji. S tem pa je drugostopenjski organ ob obravnavi tožnikove pritožbe ravnal v nasprotju s 4. točko 35. člena ZUP.

Obrazložitev odločbe drugostopenjskega organa ni v skladu z določbo 254. člena ZUP, ki v drugem odstavku določa, da se morajo v obrazložitvi odločbe druge stopnje presoditi vse pritožbene navedbe. Tožeča stranka je v pritožbi ugovarjala teku zakonskih zamudnih obresti, na te ugovore pa upravni organ ni odgovoril.

Tožbene navedbe, da je treba nepodpisano odločbo šteti za neobstoječo, ki se naslanjajo na starejšo sodno prakso in del teorije se nanašajo izključno na podpis uradne osebe, ki je odločbo izdala oziroma je pooblaščena za odločanje. Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka. Obstoj zahteve je pogoj za začetek in vodenje postopka, stranka pa lahko na obseg pravnega interesa, ki ga uveljavlja v upravnem postopku, vpliva s spremembo zahtevka ali z umikom zahteve. Če stranka svoje zahteve ni umaknila, pa je njen pravni interes opredeljen z zahtevo za izdajo ugodilne odločbe, zato za pritožbo zoper tako odločbo nima pravnega interesa.

Zavezanec mora imeti možnost izjaviti se o ugotovljenem dejstvu, ki se nanaša na vprašanje pravice prejšnjega lastnika do odškodnine od tuje države, kajti to dejstvo je pomembno za odločbo, saj se z njo odškodnino po ZDen prizna le tistemu prejšnjemu lastniku, ki je upravičen do denacionalizacije.

Kolektiva organizacija lahko obremeni sklad za male glasbene pravice z zneskom, ki ni namenjen avtorskim honorarjem članov in pokrivanju stroškov njenega poslovanja le z izrecnim soglasjem avtorja.

Vrednost premoženja se v postopku denacionalizacije ugotavlja le na način in po merilih, ki jih za posamezno vrsto premoženja predpisuje ZDen in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi.

Tožnice iz naslova vlaganj v stanovanja ne morejo biti stranke oziroma stranske udeleženke v tistem delu denacionalizacijskem postopku v katerem se odloča le o vračanju podržavljenega premoženja.

Nepravilno ugotovljeno dejansko stanje ni razlog za izdajo dopolnilne odločbe.

Z dopolnilno odločbo ni mogoče v škodo ali korist stranke spremeniti odločbe, s katero je bilo o zahtevku že odločeno.

V postopku denacionalizacije velja načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka. ZDen v 62. členu določa obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo, ki jih mora zahteva vsebovati, in listine, ki ji morajo biti priložene. Pristojni organ je na zahtevek vezan in mora ravnati po njem oziroma po njegovi vsebini.

Ker je subsidiarni prevzemnik obveznosti, ki bodo nastale za izplačilo odškodnin po ZPPPAI Republika Slovenija, ki je subjekt javnega prava, gre v primeru odškodnin za poklicno bolezen po ZPPPAI zaradi varstva javnega interesa po naravi stvari za upravno stvar po določbi 2. odstavka 2. člena ZUP in s tem v zvezi za pristojnost upravnega, ne pa socialnega sodišča, saj ni podana nobena izmed naveznih okoliščin iz 7. člena ZDSS-1. Postopek sporazumevanja za priznanje odškodnin v ZPPPAI ni posebej urejen, posebne določbe ima šele ZOPDA, ki v 15. členu določa, da se v postopkih sporazumevanja za priznanje odškodnine, ki so se začeli pred njegovo uveljavitvijo, uporabijo določbe ZPPPAI. Ker pa ZPPPAI posebnih postopkovnih določb ni imel, bi bilo potrebno odločati na podlagi ZUP. Čeprav je mnenje zdravnikov, članov interdisciplinarne komisije, pridobljeno za uveljavljanje neke kasnejše pravice, pa ni upravni akt oz. upravna odločba, temveč javna listina, saj ga ni izdal pristojni organ za odločanje o upravni stvari - pravici do odškodnine oz. pravici do pokojnine pod posebnimi pogoji - in tudi nima sestavnih delov odločbe, kot jih določa ZUP.

Tožena stranka je bila pri odmeri komunalnega prispevka dolžna upoštevati Navodilo za izračun komunalnega prispevka (3. odstavek 42. člena ZSZ), ki je bilo v obravnavanem primeru tudi podlaga za izračun (poleg Sprejetega programa opremljanja), ki v 6. členu določa obrazec za izračun posamezne vrste komunalne opreme, ki jih za posamezno območje opremljanja določa program opremljanja. Iz obrazložitve pa ni razviden izračun, kot ga predvideva 6. člen Navodila za izračun komunalnega prispevka, saj ni razvidna prispevna stopnja (ps) zavezanca v %, zato se izračuna ne da preizkusiti.

Z dopolnilno odločbo je mogoče odločiti le o nerešenih vprašanjih, ki so bila predmet postopka in njih ni bilo odločeno z izdajo odločbe. Nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, na kar kažejo podatki v listinah, ki so v upravnih spisih, na kar nakazujeta tudi tožeči stranki v tožbi, pa ne more biti razlog za izdajo dopolnilne odločbe, ker bi se tako lahko poseglo v pravnomočno odločeno stvar.

Upravičenec mora odškodnino zaradi zmanjšane vrednosti premoženja ob vrnitvi uveljavljati v postopku pred izdajo odločbe o vračilu konkretnega premoženja v naravi. Organ pa lahko v takem primeru, če se upravičenec in zavezanec pred izdajo odločbe ne sporazumeta o odškodnini, odloči o odškodnini z dopolnilno odločbo. Odločanje po 24. členu ZDen-B je bilo mogoče le v primerih, ki so bili pravnomočno končani pred uveljavitvijo ZDen-B.

Tudi v primeru, če bi v postopku dejansko sodelovali dve uradni osebi (oseba, ki bi postopek vodila in oseba, ki bi v zadevi odločila), kar pa ni izkazano, pa uradna oseba, ki bi postopek vodila, odločbe ne bi podpisala, ne bi šlo za bistveno temveč le za relativno kršitev določb postopka. Zgolj zaradi take kršitve procesnega predpisa, ki tudi ne vpliva na odločitev o stvari, pa po mnenju sodišča ni mogoče odpraviti odločbe, ki se izpodbija v upravnem sporu.

Zahteva za izdajo dopolnilne odločbe, naslovljena na organ, zahteva od organa, da o zahtevi odloči oziroma pošlje zadevo stvarno pristojnemu organu, da o njej odloči.

Ker v konkretnem primeru ne gre za vprašanje, ki ne bi bilo zajeto v izdani odločbi, tožena stranka ni imela zakonite podlage za izdajo dopolnilne odločbe. Z dopolnilno odločbo ni mogoče v škodo in korist stranke spremeniti odločbe, s katero je bilo o zahtevku že odločeno. Javna pooblastila za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izdajo licence se nanašajo tudi na tiste subjekte, ki še niso člani Zbornice RS za zasebno varovanje.