VSL Sodba II Cp 879/2022

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Odločitev sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je izvršba, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. In 1277/2013 na podlagi upnice A., d. o. o., Ljubljana, kot toženke zaradi izterjave 364.882,83 EUR s pripadki, na solastninski delež tožnice do 1/2 pri nepremičnini ID znak: del stavbe 000¹ nedopustna.

Povzetek pritožbenih razlogov

2Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma podrejeno, da opravi pritožbeno obravnavo in spremeni sodbo tako, da ugodi tožbenemu zahtevku.

3Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker v postopku ni zaslišalo tožnice, moža tožnice in notarja. Tožnica bi lahko z zaslišanjem potrdila trditve, ki jih je dala v postopku, predvsem pa bi ustvarila pri sodišču neposreden vtis o sebi in svojem razumevanju zadeve. Ker sodišče ni zaslišalo tožnice, je kršilo njeno pravico do izjave, načelo enakosti strank, saj je izvedlo vse dokaze toženke.

4Sodišče je na podlagi nepopolno izvedenega dokaznega postopka zmotno ugotovilo, da je bila toženka v času sklepanja notarskega sporazuma v dobri veri. Toženka se je na notarskem naroku lahko prepričala, da sta tožnica in B. B. zakonca, da je tožnica oseba albanskega rodu, ki komaj govori slovensko, da je prava neuka stranka, da je v nevednosti glede njenega premoženjskega položaja, da ne razume pojma skupnega premoženja. Iz tega razloga bi sodišče moralo zaslišati tožnico in ji posvetiti pozornost, ne pa birokratsko zaključiti, da je bila tožnica kot zastaviteljica prisotna pri sklepanju pogodbe, in bi morala toženko opozoriti, da gre za skupno premoženje.

5Na drugi strani je pri sklepanju pogodbe sodelovala pravno zelo dobro podkovana toženka, ki je vešča sklepanja tovrstnih pogodb, ki pa ni raziskala, ali bi navedeno premoženje utegnilo obstajati kot skupno premoženje tožnice in njenega moža. Dobrovernost in skrbnost toženke se presoja v razumnih mejah, kar pa ne pomeni, da bi tožnica morala seznaniti toženko, da je nepremičnina skupno premoženje. Taka ugotovitev sodišča ne vzdrži razumne presoje, zlasti, ker je toženka vedela, da sta tožnica in B. B. zakonca, ki zastavljata premoženje, kar bi moralo vzbuditi tisto povprečno poizvedovalno dolžnost, da se ugotovi izvor tega premoženja oziroma se prepriča, da ne gre morebiti za skupno premoženje. Sodišče ni upoštevalo enakosti orožij oziroma, da je na drugi strani nastopala bistveno močnejša in kvalificirana stranka ter enako tudi njen mož. Toženki je ustrezalo, da o tem dejstvu ni poizvedovala, ker v nasprotnem zastavna pogodba ne bi bila sklenjena. Tožnice na naroku tudi notar ni vprašal, ali obstajajo zadržki za obremenitev nepremičnine, tega pa tudi ni storila toženka, zato je ravnala neskrbno oziroma nepošteno in si zato ne zasluži pravnega varstva.

6Nepremičnina je tudi obremenjena z zastavno pravico upnika Banka, d. d., Ljubljana, s katero je bila sklenjena v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani P 236/2021 sodna poravnava, v kateri je bilo priznano, da je nepremičnina skupno premoženje tožnice in B. B.²

7Tožnica od toženke zahteva, da ji povrne pritožbene stroške.

Odgovor na pritožbo

8Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

O utemeljenosti pritožbe

9Pritožba ni utemeljena.

Glede uporabe procesnih in materialnopravnih predpisov

10Sodišče je pravilno uporabi procesne in materialnopravne predpise, ki jih pritožbeno sodišče znova ne povzema, da bi se izognilo ponavljanju.³ Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da iz sodne prakse izhaja, da s skupnim premoženjem zakonca upravljata in z njim razpolagata praviloma le skupno in sporazumno (prvi odstavek 52. člena ZZZDR). Lahko pa se dogovorita, da le eden izmed njiju prevzame omenjena opravila, pri čemer mora upoštevati koristi drugega zakonca (drugi odstavek 52. člena ZZZDR). V sodni praksi in teoriji je uveljavljeno stališče, da gre za skupno in sporazumno razpolaganje s skupnim premoženjem v smislu prvega odstavka 52. člena ZZZDR tudi v primeru, če zakonec naknadno odobri razpolaganje svojega zakonca, pri čemer ni potrebno, da je (predhodna ali naknadna) privolitev zakonca izrecna oziroma v določeni obliki - zadošča konkludentno izraženo soglasje (ob predpostavki, da je zakonec seznanjen z razpolaganjem).⁴

Glede procesnih kršitev

11Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP.

12Sodišče mora načeloma izvesti vse predlagane dokaze, ni pa dolžno izvesti dokazov, ki niso pravno relevantni ali so neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede na tožničino trditveno podlago, je dokazni predlog, da se zaslišijo tožnica in priči, neprimeren dokaz. Že iz trditvene podlage tožnice je namreč mogoč prepričljiv sklep, da je tožnica ravnala neskrbno v pravnem prometu, toženki pa ni moč očitati nedobrovernosti ali nezadostne skrbnosti, zato tožnica ni upravičena do pravnega varstva, kot ga uveljavlja. Posledično so neutemeljene pritožbene trditve o neenakopravnem obravnavanju tožnice, ker je sodišče pri odločitvi upoštevalo vse listinske dokaze, ki jih je predložila toženka, s tem, da tožnica tem listinam ni nasprotovala oziroma jim ni odrekala dokazno vrednost.

Povzetek relevantnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ob upoštevanju pritožbenih navedb

13Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica v zemljiški knjigi ni vknjižena kot solastnica nepremičnine ali kot skupna lastnica nepremičnine, da je bila pri nepremičnini z učinkom od 22. 7. 2011 vknjižena hipoteka pravice oziroma zaznambe v korist toženke ter zaznamovana neposredna izvršljivost notarskega zapisa, da je bila hipoteka toženke na nepremičnini pogodbeno pridobljena na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa kreditne pogodbe notarja C. C. iz K., SV 411/2011 z dne 22. 7. 2011, da je bila tožnica kot zastaviteljica podpisnica kreditne pogodbe, na podlagi katere je pravni prednik toženke pridobil zastavno pravico na nepremičnini, ki je predmet tega postopka, da je tožnica notarsko listino podpisala, da je bila tožnica navzoča na naroku pri notarju skupaj s svojim možem, da tožnica na naroku pri notarju toženke ni seznanila, da je nepremičnina skupno premoženje, da toženka ni vedela, da je nepremičnina skupno premoženje, da tožnica ni nasprotovala, da se obremeni celotna nepremičnina, da v času, ko je pravni prednik toženke pridobil hipoteko na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa kreditne pogodbe, je bil in še vedno je v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine vpisan dolžnik B. B. - mož tožnice.

Glede ostalih pritožbenih navedb

14Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je bila toženka ob podpisu pogodbe o zastavni pravici v dobri veri, ker ni vedela, da je nepremičnina skupno premoženje, da je dobrovernost in zadostno skrbnost toženke treba presojati v tistih razumnih mejah, ki ne presegajo meja poizvedovanja o tistih dejstvih, ki niso z ničemer inicirana, da tožnica ni trdila, da je toženka vedela pred podpisom notarske listine, da je nepremičnina skupno premoženje oziroma da je toženko opozorila, da nepremičnina predstavlja skupno premoženje. Pritožbene trditve, da je toženki ustrezalo, da o tem dejstvu ni poizvedovala, ker v nasprotnem ne bi bile sklenjene pogodbe iz notarskega zapisa so hipotetična ugibanja, s tem, da ravnanja tožnice kažejo, da sta zakonca želela dobiti kredit, ki sta ga skupaj zavarovala s hipoteko na nepremičnini, ki je njuno skupno premoženje. Tožnica tudi ni navedla nobenega dejstva, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da je bila nepremičnina predmet nedopustnega razpolaganja njenega moža.

15Tožnica razen trditev, da slabo govori slovensko, ni podala trditev, iz katerih bi bilo moč razbrati, da pri podpisu notarske listine oziroma na naroku pri notarju ni mogla zaradi objektivnih ali subjektivnih okoliščin zavarovati svojih pravic na nepremičnini, ki ji pripadajo iz naslova skupnega premoženja. Sodišče prve stopnje ji zato utemeljeno očita, da v danih okoliščinah ni ravnala skrbno, s tem, da iz njene trditvene podlaga ne izhaja, da je toženka, katera skrbnost se presoja po pravilih skrbnosti dobrega strokovnjaka, opustila dolžno (pričakovano) poizvedovalno skrbnost, kot se od nje pričakuje v tovrstnih pravnih razmerjih. V skladu z ustaljeno sodno prakso⁵ zato pogodbena pridobitev zastavne pravice učinkuje tudi zoper nevpisanega skupnega lastnika, ker je bila toženka v dobri veri. Opisana ravnanja toženke tudi kažejo konkludento izraženo soglasje k obremenitvi celotne nepremičnine z zastavno pravico.

Odločitev pritožbenega sodišča

16Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka

17Tožnica s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi njen predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato poseben izrek v tem delu ni potreben.

¹ V nadaljevanju nepremičnina.
² Tožnica prilaga pritožbi sodno poravnavo.
³ Glej povzete in citirane zakonske določbe v 8., 11., 13., 14. in 16. tč. sodbe sodišča prve stopnje.
⁴ II Ips 162/2014.
⁵ VS RS II Ips 95/2015, VSL II Cp 2325/2018.