VSL Sodba II Cpg 276/2022

I. Pritožba se zavrne in se prvostopenjska sodba (II. točka izreka) potrdi.

II. Tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Izpodbijana sodba

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženka plačati tožnici 2.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 3. 2019 do plačila in ji povrniti njene pravdne stroške.

2V dokaznem postopku je ugotovilo, (1) da je bila tožnica lastnica vozila Peugeot 308Activa, ki ga je s pogodbo o finančnem leasingu (v prilogi A2) oddala v najem A. A., (2) da je bila A. A. z vozilom udeležena v prometni nezgodi, ki jo je povzročila zavarovanka toženke B. B., (3) da je bilo vozilo Peugeot 308Activa ocenjeno kot ekonomska totalka, (4) da je toženka tožnici iz tega naslova izplačala odškodnino v znesku 8.800,00 EUR in med drugim, (5) da je nato A. A. vozilo po leasing pogodbi tožnici v celoti odplačala.

3Na podlagi določila 8. točke VII. poglavja Splošnih poslovnih pogojev za finančni leasing (v prilogi A8, v nadaljevanju: SPP)¹ je presodilo, da je A. A. s plačilom zadnjega obroka postala lastnica uničenega vozila. Povzelo je tudi 1. točko IX. poglavja SPP². Pojasnilo je, da sam škodni dogodek ni posegel v nobeno materialno pravico ali pravno korist tožnice in da njen pravni položaj v trenutku vložitve tožbe ni bil ni v ničemer spremenjen. Ker ji je leasingojemalka plačala vse obroke po leasing pogodbi in sama s tem postala lastnica uničenega vozila, je tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije. Menilo je, da je po odkupu vozila leasingojemalka tista, ki ima upravičen interes, da iz naslova škodnega dogodka prejme višjo odškodnino, saj bi, če bi se to zgodilo, tožnici plačala manj za odkup poškodovanega vozila v nezgodi.

Pritožba tožnice in odgovor toženke

4Proti tej sodbi se je pritožnica pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje in povrnitev svojih stroškov postopka.

5Na vročeno pritožbo toženka ni odgovorila.

O odločitvi o pritožbi

6Pritožba ni utemeljena. Na odločilne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti

7Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski postopek na podlagi določila 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vodilo po določbah za spore majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.

Odgovori na posamezne pritožbene navedbe

8Drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje drugo vlogo toženke z dne 29. 10. 2019 tožnici vročilo šele skupaj z izpodbijano sodbo. Vendar pa s tem ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot meni pritožnica. Tako kršitev zagreši sodišče takrat, kadar stranki odvzame možnost sodelovanja v postopku s kakšnim nezakonitim postopanjem, ki se nanaša na pravico stranke do izjavljanja v postopku. To je takrat, kadar sodišče ne upošteva strankinih navedb o dejstvih in njenih dokaznih predlogih, ali ko se ne opredeli do katere od njenih navedb, ki bi glede na pravno stališče, kakršno je sprejeto v sodbi, lahko bilo pomembno. Skladno z določilom 452. člena ZPP lahko v SMV vsaka stranka vloži le dve vlogi. Dejstev in dokazov izven tega okvirja sodišče ne sme upoštevati. Poleg tega tožnica v pritožbi niti z besedico ni omenila, do katerih njenih navedb, ki bi utegnile pomembno vplivati na odločitev, se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Glede na vse navedeno je ta pritožbeni očitek neutemeljen.

9Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je izpodbijana sodba posledica napačne uporabe materialnega prava, ker bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je bila v trenutku škodnega dogodka tožnica lastnica vozila, ki je bilo uničeno, tega pa ni upoštevalo.

10Za tožnico kot leasingodajalko ni bistveno, ali je bil predmet leasinga uničen ali ne. Zanjo je bistvena izpolnitev pogodbe. In ta je bila v celoti izpolnjena. Tistih obrokov iz leasing pogodbe z A. A., ki jih ni prejela od toženke iz naslova obveznega zavarovanja, ji je pokrila leasingojemalka sama. Zato je kvečjemu ona tista, ki je oškodovana. Vse manjkajoče obroke je tožnici odplačala, predmeta leasinga pa nima. Torej je, kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje, kvečjemu ona aktivno legitimirana v tej pravdi, saj bi njen uspeh pomenil njeno zmanjšanje obveznosti do tožnice.

11Od trenutka, ko je leasingojemalka postala lastnica uničenega vozila, določilo 4. točke XIII. poglavja SPP³ ne predstavlja podlage za aktivno legitimacijo tožnice. Po našem pravu ne more nihče v lastnem imenu za drugega pred sodiščem uveljavljati njegovih pravic. Drugačno pritožbeno stališče je pravno motno. Za odločitev o tožbenem zahtevku je merodajno stanje ob zaključku glavne obravnave. Ker se v pogledu lastništva uničenega avtomobila to stanje glede na stanje ob vložitvi tožbe ni spremenilo, je zmotno pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje prevelik poudarek dalo dejstvu, da je s plačilom zadnjega obroka leasinga lastninska pravica na predmetu leasinga prešla na A. A. Na pritožbeno navedbo, da je bilo v prometni nezgodi zmanjšano premoženje tožeče in ne tožene stranke, pa pritožbeno sodišče zaradi nejasnosti te navedbe ne more odgovoriti.

12Na pritožbeno navedbo, da je bila s plačano odškodnino zmanjšana obveznost A. A. iz naslova plačila preostalih obrokov in kaj to pomeni zanjo in za tožnico, je pritožbeno sodišče že odgovorilo. V izogib ponavljanju se le sklicuje na zgornje razloge. Pri tem pa poudarja, da je prvo načelo odškodninskega prava vzpostavitev stanja, kakršno je bilo, preden je škoda nastala. Vendar škodo trpi kvečjemu A. A., ne pa tožnica, ki je, kot rečeno, od A. A. na podlagi pogodbe A2 izterjala vse tiste obroke, ki jih ni prejela od toženke iz naslova obveznega zavarovanja pozročiteljičinega vozila.

13Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), saj niti v okviru uradnega preizkusa te sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

14Ker tožnica v pritožbenem postopku ni bila uspešna, sama nosi svoje stroške tega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

¹ 8. točka VII. poglavja SPP: S plačilom zadnjega obroka leasinga in pod pogojem, da leasingojemalec poravna vse ostale obveznosti po pogodbi o finančnem leasingu, se šteje, da lastninska pravica na predmetu pogodbe preide na leasingojemalca. Vse stroške in javne dajatve, ki odpadejo na prenos lastninske pravice se zavezuje poravnati leasingojemalec.
² 1. točka IX. poglavja SPP: Če predmeta pogodbe ni mogoče uporabljati ali pa je njegova uporaba omejena zaradi okvare, vključno s totalno škodo … je leasingojemalec še naprej dolžan izpolnjevati pogodbene obveznosti.
³ 4. točka XIII. poglavja SPP: Negativno razliko plača leasingojemalec leasingodajalcu v roku, ki mu ga postavi leasingodajalec in ni krajši od 8 dni. V primeru pozitivne razlike pa se sredstva nemudoma povrnejo vrnejo na transakcijski račun leasingojemalca …