VSRS Sklep II DoR 124/2022

Predlog se zavrne.

1Izvršilno sodišče je ugovoru dolžnika ugodilo tako, da je ustavilo izvršbo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba za izterjavo preživnine za čas od 20. 11. 2020 do 31. 8. 2021 s pripadajočimi obrestmi. Tako je storilo na ugovor dolžnika, da je preživninska obveznost prenehala, saj je upnica, ki je njegova polnoletna hči, sklenila zakonsko zvezo.

2Pritožbeno sodišče je pritožbo upnice zoper ta sklep zavrnilo in ga potrdilo.

3Proti pravnomočnemu sklepu vlaga predlog za dopustitev revizije upnica. Meni, da je predlog glede na novelirano besedilo prvega odstavka 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju dovoljen, če pa Vrhovno sodišče meni drugače, predlaga, naj postopek prekine ter vloži zahtevo za presojo ustavnosti. Sicer predlaga, naj sodišče dopusti revizijo glede naslednjih dveh vprašanj:

- Ali je pravilno stališče sodišča, da obveznost starša, da plačuje preživnino za svojega polnoletnega otroka, ki še ni dopolnil 26 let in se redno šola, ki je določena z izvršilnim naslovom, ki je nastal v času, ko je bil otrok še mladoleten, preneha in izvršilni naslov izgubi učinek, če polnoleten otrok sklene zakonsko zvezo, in da mora v takem primeru polnoleten otrok, če meni, da je še upravičen do preživnine, ker ga zakonec ne more preživljati, vložiti zoper starša novo tožbo oziroma pridobiti nov izvršilni naslov?

- Ali mora dolžnik (starš), zoper katerega je na predlog upnika (otroka) izdan sklep o izvršbi zaradi izterjave preživnine na podlagi izvršilnega naslova, če vloži ugovor zoper sklep o izvršbi iz razloga, da bi njegova preživnina obveznost prenehala, ker je otrok sklenil zakonsko zvezo, v ugovoru zatrjevati in dokazovati, da lahko otroka lahko preživlja njegov zakonec, ali pa za utemeljenost ugovora zoper sklep o izvršbi zadošča že, da zatrjuje in dokaže, da je otrok sklenil zakonsko zvezo?

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče je moralo uvodoma rešiti dilemo o dovoljenosti predloga za revizijo, ki jo v predlogu načenja upnica. Po presoji Vrhovnega sodišča je ta dilema rešljiva z razlago prvega odstavka 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Upničina dilema namreč korenini v razkoraku med ubeseditvijo prvega odstavka 10. člena ZIZ in ubeseditvijo izreka sklepa izvršilnega sodišča. Prvi odstavek 10. člena namreč omogoča revizijo zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. Izvršilno sodišče pa je v sklepu ugovoru dolžnika ugodilo tako, se izvršba, v katerem je bila dovoljena izvršba za izterjavo preživnine za čas od 20. 11. 2020 do 31. 8. 2021 s pripadajočimi obrestmi, ustavi.

6Ker je treba enake položaje pravno enako obravnavati, različne pa različno, mora veljati, da prvi odstavek 10. člena ZIZ omogoča revizijski postopek tudi v obravnavani zadevi. Učinek sklep izvršilnega sodišča, potrjen na drugi stopnji, se namreč v celoti prilega učinku sklepa iz prvega odstavka 10. člena ZIZ. Zato je Vrhovno sodišče predlog vsebinsko obravnavalo.

7Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljeni vprašanji tem merilom ne ustrezata. Pogoji za dopustitev tako niso izpolnjeni, zato je vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).