VSL Sklep II Cp 434/2022

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zapuščinski postopek prekine in odločilo o napotitvah dedinj A. A. in B. B. ter C. C. na pravdo. V 2. točki izreka sklepa je odločilo, da se dedinjo A. A. napoti na pravdo, da zoper C. C. in B. B. vloži tožbo z ustreznim zahtevkom na ugotovitev ničnosti v zvezi z zatrjevano fiktivno preužitkarsko pogodbo, sklenjeno v notarskem zapisu pri notarki pod SV 854/2013 z dne 30. 7. 2013 in da se zato nepremičnina k. o. X, parcela 124/5, vrne v zapuščino in vzpostavi prejšnje stanje vpisov v zemljiški knjigi na zapustnico. V 4. točki izpodbijanega sklepa je A. A. napotilo na pravdo, da zoper B. B. in C. C. vloži tožbo na ugotovitev, da od zapustnice prejeta zneska po 25.000,00 EUR in 20.000,00 EUR z dne 9. 11. 2017 ne predstavljata darila njej, ampak njeni hčerki D. D.

2Zoper 2. in 4. točko izreka sklepa se pritožuje dedinja A. A. iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Glede na to, da je zapustnica z oporoko iz januarja 2018 za oporočno dedinjo stanovanjske hiše v L. določila nečakinjo C. C., bi moralo sodišče oporočno razpolaganje zapustnice upoštevati in nepremičnino parcelo 0000 124/5, upoštevati pri ugotovitvi obračunske vrednosti zapuščine, ki predstavlja podlago za izračun nujnega deleža posameznega dediča, saj tako določa Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) v 28 do 31. členu. Če pa sodišče meni, da obstoji spor glede oporočnega razpolaganja zapustnice, pa bi moralo na pot pravde napotiti oporočno dedinjo C. C. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje v tem delu ugotovilo nepopolno. Glede zneskov 25.000,00 EUR in 20.000,00 EUR iz oporoke iz maja 2017 izhaja, da je navedena zneska zapustnica namenila vnukinji D. D., zapustnica pa je nakazilo opravila na TRR A. A. Sodišče ni pojasnilo, od kod mu podatek, da je imela D. D. v trenutku izvedbe nakazila odprt TRR. Ker iz oporoke iz maja 2017 izhaja, da navedena zneska prejme D. D., je sodišče dejansko stanje napačno ugotovilo, zato je sklep o napotitvi na pravdo napačen. Če je sodišče dvomilo, da so sredstva namenjena D. D., bi se o tem lahko prepričalo z zaslišanjem A. A. in opravo poizvedb. Tudi v tem delu je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

3Dedinji B. B. in C. C. v odgovoru na pritožbo predlagata zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa v izpodbijanem delu.

4Pritožba ni utemeljena.

5V skladu z določilom prvega odstavka 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. V skladu z določilom tretje točke drugega odstavka 210. člena ZD tako ravna, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež; v skladu z določilom prvega odstavka 213. člena ZD sodišče na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.

Glede nepremičnine v L.

6Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta zapustnica in oporočna dedinja C. C. 30. 7. 2013 sklenili pogodbo o preužitku, s katero je bila nepremičnina v L. (124/5 k.o. X) prenesena na C. C. Kot izhaja iz odgovora na pritožbo, kar potrjuje priloženi izpisek iz zemljiške knjige, je bila lastninska pravica na C. C. na nepremičnini vknjižena v zemljiški knjigi 27. 8. 2013. Dedinja A. A. je v postopku trdila, da je pogodba o preužitku fiktivna, ker se ni izvrševala in je bila sklenjena zgolj z namenom izogibanja plačilu davka na luksuz ter z namenom, da sodedinja A. A. ne bo mogla uveljavljati vštetja darila v dedni delež zakonite dedinje B. B. Glede na to, da obstoj pogodbe o preužitku potrjuje pogodba o preužitku, sklenjena v notarski obliki, pri čemer je bila navedena pogodba tudi zemljiškoknjižno realizirana, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je presodilo, da je pravica dedinje A. A., ki trdi, da je pogodba o preužitku nična, manj verjetna. Zato je tudi odločitev o napotitvi na pravdo pravilna.

7Pritožbene navedbe, s katerimi pritožnica izpostavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo vrednost nepremičnine v L. upoštevati pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine in pri ugotavljanju prikrajšanja nujnega deleža A. A., so preuranjene in za ta postopek, v katerem se presoja pravilnost in zakonitost sklepa o napotitvi na pravdo, neutemeljene. Odločitev o tem, ali se vrednost nepremičnine v L. upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine, je namreč odvisna od tega, ali je pogodba o preužitku veljavna ali ne, kar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Glede nakazil 20.000,00 EUR in 25.000,00 EUR 9. 11. 2017 na TRR A. A.

8Glede zneskov 20.000,00 EUR in 25.000,00 EUR je zapustnica v predhodni oporoki iz maja 2017 res navedla, da zneska 20.000,00 EUR in 25.000,00 EUR namenja vnukinji D. D., vendar pa je bila ta oporoka z zadnjo oporoko zapustnice januarja 2018 razveljavljena. Da je zneska prejela, je sprva dedinja A. A. priznavala, kasneje pa je navajala, da zneska predstavljata darilo njeni hčerki D. D. V zadnji veljavni oporoki iz januarja 2018 je zapustnica glede zneskov 20.000,00 EUR in 25.000,00 EUR navedla, da gredo ta sredstva A. A. Ker A. A. ni izkazala, da so bila sredstva prenakazana hčerki D. D., je odločitev sodišča prve stopnje, ki je glede teh zneskov na pot pravde zaradi manj verjetne pravice napotilo A. A., pravilna. Pritožba navaja, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, od kod mu podatek, da je bila tudi D. D. v času nakazila imetnica TRR, vendar pa navedena okoliščina za odločitev v zadevi ni odločilna, saj bi lahko A. A. tudi drugače, in sicer ne zgolj s prenakazilom na TRR izkazala, da je sredstva v roke dejansko dobila D. D. Dokaznih predlogov, ki jih v pritožbi navaja pritožnica, opravo poizvedb in njenega zaslišanja, pritožnica v vlogi, v kateri je podala navedbe o darilu D. D. (list. št. 196), ni podala. Zato so pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti navedene dokaze, neutemeljene. Ker iz zadnje veljavne oporoke zapustnice povsem jasno izhaja, da je navedena sredstva dobila A. A., je njena pravica, ki trdi, da teh sredstev ni dobila ona, temveč zapustničina vnukinja D. D., manj verjetna in je odločitev o njeni napotitivi na pravdo pravilna. Da sredstva niso bila namenjena njej temveč njeni hčerki, D. D., pa bo A. A. lahko dokazovala v pravdnem postopku, v katerem bo imela možnost za svoje trditve tudi predlagati dokaze.

9Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

10V zapuščinskem postopku praviloma vsaka stranka trpi svoje stroške, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da pritožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 174. člena ZD v zvezi s 165. členom ZPP).