VSL Sodba I Cpg 443/2020

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa toženi stranki v 15 dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 746,64 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo dovolilo spremembo tožbe z dne 3. 5. 2017 (I. točka izreka). Delno je ugodilo zahtevku na znižanje kupnine za tovorno vozilo MAN TGL, št. šasije 0000, tako da se kupnina zniža za 15% oz. znesek 9.000,00 EUR in toženi stranki naložilo plačilo zneska 9.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek v delu, kjer je tožeča stranka zahtevala znižanje kupnine še za nadaljnjih 19.830,00 EUR ter plačilo tega zneska in plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 28.830,00 EUR od sklenitve prodajne pogodbe do dne 2. 5. 2017 in od zneska 19.830,00 EUR od dne 3. 5. 2017 dalje do plačila (III. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v višini 12.948,00 s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točki izreka).

2Zoper sodbo se v zavrnilnem delu iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku – ZPP pritožuje tožeča stranka in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožeča stranka je po spremembi tožbe zahtevala znižanje kupnine za tovorno vozilo MAN za 50% oz. 28.830,00 EUR. Prav tako je zahtevala povrnitev škode v višini 12.948,00 EUR. Prvotno je tožeča stranka zahtevala razvezo prodajne pogodbe, vračilo kupnine in povrnitev škode v višini 10.000,00 EUR. Zaradi prodaje tovornega vozila tekom pravde je tožbeni zahtevek spremenila.

6Iz prvostopenjske sodbe izhajajo naslednje bistvene ugotovitve. Pravdni stranki sta sklenili prodajno pogodbo za tovorno vozilo MAN po ceni 60.000,00 EUR (50.000,00 EUR +20% DDV). Vozilo je bilo tožeči stranki dobavljeno preko leasinga. Tožeča stranka je vozilo nadgradila s kesonom in ga registrirala za uporabo 17. 10. 2013. Kmalu po začetku uporabe pa so se začele pojavljati težave, predvsem s hrupnostjo in tresljaji. Vozilo je bilo v času uporabe s strani tožeče stranke vsaj 11-krat na servisu, kjer je bilo vsakokrat zadržano od 1 do 25 dni. Napake vozila so bile takšne, da so onemogočale njegovo normalno uporabo, je bilo pa še vedno vozno in tudi v uporabi. Tožeča stranka je z njim v dobrih 2 letih prevozila 205.523 km. V juliju 2016 je tožeča stranka vozilo prodala za 29.341,00 EUR.

7V primeru stvarnih napak ima kupec med drugim tudi pravico do znižanja kupnine. Kupnina se zniža v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako ob sklenitvi pogodbe (478. člen Obligacijskega zakonika - OZ).

8Sodišče prve stopnje je ob uporabi prostega preudarka zahtevku na znižanje kupnine delno ugodilo, tako da je kupnino znižalo za 15% oz. 9.000,00 EUR in toženi stranki naložilo plačilo tega zneska. Pri tem sodišče ni sledilo izvedenskemu mnenju sodnega izvedenca A., ampak se je v prvi vrsti oprlo na predpravdno cenilno mnenje, ki ga je predložila tožeča stranka in iz katerega izhaja manjša vrednost vozila za 10-15%. V višjem deležu zahtevku ni ugodilo, saj tožeča stranka ni ponudila dokazov, kako je izračunala predlagani delež kupnine.

9Pritožba takšen zaključek graja iz razloga, ker bi naj bil delež 15% prenizek in navaja, da je ponudila ustrezno trditveno podlago za znižanje kupnine. Vendar pritožba pretežno zgolj ponavlja navedbe glede napak, ki jih je vozilo imelo. S tem pa ne more izpodbiti zaključkov sodišča prve stopnje glede deleža znižanja kupnine. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki glede napak vozila sledilo v celoti. Razlog, da zahtevku ni ugodilo v celoti je bil v tem, da tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je vozilo zaradi napak vredno ravno polovico manj. Tožeča stranka tudi v pritožbi tega ne uspe pojasniti. Zgolj s ponavljanjem opisa napak vozila pa zaključkov sodišča prve stopnje ne more izpodbiti. Niti ne držijo pritožbeni očitki o samovolji sodišča pri določitvi deleža znižanja kupnine. Višje sodišče se strinja, da je bilo v obravnavnem primeru dopustno o znižanju odločiti po prostem preudarku, saj je bilo nedvomno vozilo zaradi opisanih napak vredno manj. Pri odločitvi pa je sodišče izhajalo iz podatkov celotnega spisa in ugotovljenega dejanskega stanja ter tudi iz predpravdnega cenilnega mnenja, ki ga je pravilno štelo kot del navedb tožeče stranke. Pritožba je zato v tem delu neutemeljena in niso podane niti bistvene kršitve določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Kolikor pritožba sodišču očita, da ni izvedlo dokaza z izvedencem finančne stroke, iz sodbe izhaja, da ga je predlagala tožena stranka. Nasprotna stranka pa se ne more sklicevati na kršitev določb postopka v škodo nasprotne stranke.

10Pritožba nadalje izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje, v delu, kjer je zavrnilo zahtevek na plačilo odškodnine v znesku 12.948,00 EUR. Ta predstavlja škodo zaradi zaupanja in zajema izgubljeni dobiček, stroške registracije in zavarovanja, licenco in ostale stroške priprave, del stroškov leasinga ter večjo plačo zaposlenemu. Zahtevala je tudi povrnitev stroškov zaradi vožnje na servisne preglede v Nemčijo in nazaj, stroške predpravdnega cenilnega mnenja in nadaljnji strošek popravila, ki ga je imel še nov kupec.

11Sodišče prve stopnje je zahtevek v tem delu zavrnilo, ker tožeča stranka ni uspela dokazati, da ji je škoda v takšni višini nastala. Stroškov registracije, zavarovanja, priprave in leasinga tožeča stranka ne more uveljavljati v okviru škode zaradi zaupanja, saj bi nastali v vsakem primeru in niso v vzročni zvezi z nepravilno izpolnitvijo. Predpravdno cenilno mnenje ni bil potreben strošek, saj bi lahko tožeča stranka vozilo prodala tudi brez tega. S servisiranjem vozila v Nemčiji tožeči stranki niso nastali dodatni stroški, saj je servis opravila med potjo v siceršnji namembni kraj.

12Pritožba spet ne zna pojasniti, kakšen izgubljen dobiček naj bi zaradi neustreznega vozila utrpela in njene navedbe ostajajo na ravni pavšalnosti. Tudi glede priprave vozila (nadgradnja) in stroškov leasinga se višje sodišče pridružuje zaključkom prvostopenjskega sodišča, da ne gre za škodo, ki bi bila v vzročni zvezi z nepravilno izpolnitvijo. K temu višje sodišče dodaja, da bi bilo takšno škodo mogoče uveljavljati kvečjemu v primeru odstopa od pogodbe, za kar pa se tožeča stranka ni odločila oz. se je temu s prodajo vozila odpovedala. Prav tako je sodišče prve stopnje ustrezno pojasnilo zakaj tožeča stranka ni upravičena do stroškov zaradi servisiranja v Nemčiji in izdelave cenilnega mnenja. Pritožbene navedbe, da bi sodišče lahko priznalo potne stroške vsaj za razdaljo 21 km, kolikor je ta znašala od namembnega kraja do uradnega servisa predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto. Tožeča stranka takšne navedbe ni podala v postopku na prvi stopnji, ampak izhaja zgolj iz izjave njenega zakonitega zastopnika. Slednja predstavlja dokaz, ta pa ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Pritožbene navedbe so na podlagi povedanega neutemeljene.

13S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbene navedbe so neutemeljene, višje sodišče pa tudi ni zaznalo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

14Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Ti v skladu s priglašenim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (OT) znašajo 1000 točk za odgovor na pritožbo (OT), materialni stroški v višini 2% oz. 20 točk in 22% DDV. Vrednost točke je 0,60 EUR. Skupno stroški pritožbenega postopka tožene stranke znašajo 746,64 EUR. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).