VSL sklep Cst 81/2021

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je pritožba A. A. (pd 259) zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. St 000/2013 z dne 13. 11. 2017 (pd 243), umaknjena (1. točka izreka). Sklenilo je, da se zavrže predlog A. A. z dne 27. 10. 2020 (pd 329) za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodne takse po plačilnem nalogu z dne 4. 1. 2018 (pd 260) na podlagi novo nastalih dejstev (2. točka izreka). Zavrglo je tudi predlog A. A. z dne 27. 10. 2020 (pd 329) za prekinitev stečajnega postopka St 000/2013 (3. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo A. A. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter predmetni stečajni postopek prekine.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se pritožba pritožnika A. A. z dne 3. 1. 2018 (pd 259) zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju, St 000/2013 z dne 30. 11. 2017 (pd 243), šteje za umaknjeno, saj niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo, sodna taksa pa v danem roku tudi ni bila plačana (tretji odstavek 105. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožnik je zoper izdani plačilni nalog za plačilo sodne takse pravočasno ugovarjal in hkrati zaprosil za oprostitev plačila sodne takse, sodišče pa je s sklepom z dne 16. 4. 2019 (pd 282) zavrnilo njegov ugovor, kot tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. Navedeni sklep je postal pravnomočen v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 257/2019 z dne 6. 6. 2019 (pd 294). Sklep Višjega sodišča je bil pritožniku pravilno vročen dne 6. 7. 2019, zato je bil pritožnik A. A. dolžan plačati sodno takso v 15 dnevnem roku za plačilo sodne takse, ki je začel teči naslednji dan po vročitvi sklepa višjega sodišča (7. odstavek 35. člena ZST-1). V nadaljnjem poteku postopka je sodišče pritožnika ponovno, s posebnim dopisom z dne 29. 9. 2020 (pd 322) opozorilo, da so se s pravnomočnostjo sklepa z dne 16. 4. 2019 stekli pogoji za plačilo sodne takse ter mu dalo dodatni 15 dnevni rok za plačilo sodne takse za pritožbo z dne 3. 1. 2018. Hkrati je pritožnika opozorilo, da bo štelo njegovo pritožbo za umaknjeno, v kolikor sodne takse v tem roku ne bo plačal. S tem je bilo pritožniku omogočeno, da v dodatnem roku plača navedeno sodno takso. Ni pa bila s tem dopuščena ponovna presoja pogojev za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 3. 1. 2018, o čemer je že bilo pravnomočno odločeno. Pritožnik tudi v dodatnem roku sodne takse ni plačal, pač pa je dne 28. 10. 2020 ponovno podal predlog za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodne takse.

5Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pritožnikov ponovni predlog z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo, saj je bilo glede pogojev za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 3. 1. 2018 že pravnomočno odločeno.¹ Kot je pritožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ponovna sodna presoja predloga za oprostitev plačila navedene sodne takse za pritožbo z dne 3. 1. 2018 ni dovoljena.

6Ne glede na navedeno pa je sodišče prve stopnje pritožniku pravilno pojasnilo še, da njegov predlog tudi sicer ne bi bil utemeljen, saj je pritožnik kot novo nastali razlog za oprostitev navajal, da je bil z odločbo invalidske komisije z dne 19. 12. 2019 razvrščen v ustrezno kategorijo invalidnosti ter da prejema mesečno nadomestilo za invalidnost, med tem ko ni navedel ničesar v zvezi s svojim premoženjskim stanjem. Ker pritožnik ni navajal, da bi se kakorkoli spremenilo njegovo premoženjsko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče v sklepu z dne 16. 4. 2019 (da je dolžnik lastnik številnih nepremičnin), bi bilo sicer treba pritožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrniti, saj ni izkazal takšnih spremenjenih okoliščin, ki bi bile podlaga za spremembo odločitve o upravičenosti do oprostitve plačila sodne takse. Pritožnik v pritožbi ponovno navaja zgolj to, da je razporejen v tretjo kategorijo invalidnosti ter prejema nadomestilo za invalidnost, zaradi česar so njegove pritožbene navedbe v tej smeri iz že navedenih razlogov neutemeljene.

7Sodišče prve stopnje je nadalje zavrglo pritožnikov predlog za prekinitev stečajnega postopka, ki ga je podal z vlogo z dne 27. 10. 2020 (pd 329), saj je bilo iz istih razlogov o pritožnikovem predlogu že pravnomočno odločeno. Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo, da je bilo o pritožnikovem predlogu za prekinitev tega stečajnega postopka že odločeno s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju z dne 25. 5. 2016, ki je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, Cst 682/2017 z dne 30. 11. 2017. S tem sklepom je bil predlog A. A. za prekinitev stečajnega postopka z dne 16. 5. 2016 zavržen. Pritožniku je bilo v navedeni odločbi tudi že pojasnjeno, da dolžnikov družbenik po pravnomočnem začetku stečajnega postopka nima možnosti vplivati na tek in zaključek stečajnega postopka ter da lahko končanje tega postopka predlaga le stečajni upravitelj pod pogoji, ki jih določa zakon. Podlage za prekinitev stečajnega postopka pa tudi ni mogoče najti v določbi 4. točke 205. člena ZPP, na katero se sklicuje pritožnik v pritožbi. Na podlagi te določbe je namreč treba prekiniti pravdne postopke, ki so že v teku, če se začne stečajni postopek nad eno od pravdnih strank v sporu. Ni pa navedena določba podlaga za prekinitev stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom, zato je v tem postopku ni mogoče uporabiti. Pritožnik torej z razlogi, ki se nanašajo na začetek stečajnega postopka ne more uspešno doseči prekinitve stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje je iz vseh navedenih razlogov pritožnikov ponovni predlog za prekinitev stečajnega postopka pravilno zavrglo.

8Pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da ob odločanju o predlogu za prekinitev stečajnega postopka ni mogoče več presojati pravilnosti odločitve o začetku stečajnega postopka. Pritožbeno sodišče lahko v tem pritožbenem postopku presoja zgolj pravilnost in zakonitost sedaj izpodbijanega sklepa, ne pa tudi sklepa o začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan leta 2013.

9Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

¹ Kar pa ob uveljavljanju spremenjenih okoliščin ne izključuje možnosti ponovne presoje pogojev za oprostitev za kasneje vložena pravna sredstva.