VSL Sklep IV Cp 1475/2021

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep

a. v I. točki spremeni tako, da se

- v prvi alineji znesek 49 EUR nadomesti z zneskom 29 EUR, znesek 72 EUR pa z zneskom 52 EUR,

- v drugi alineji znesek 21,50 EUR nadomesti z zneskom 4 EUR, znesek 53,50 EUR pa z zneskom 36 EUR,

- v tretji alineji znesek 40 EUR nadomesti z zneskom 20 EUR, znesek 72 EUR pa z zneskom 52 EUR,

b. v II.a) točki in v IV. točki, kolikor se nanaša na sina udeležencev, spremeni tako, da se glasi:

"Nasprotna udeleženka je iz naslova preživnine za sina B. B., kot je določena v I. točki izreka tega sklepa,

- dolžna za obdobje od 11. 7. 2019 do 31. 10. 2020 plačati še 490,56 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo,

- od 1. 11. 2020 dalje pa je dolžna plačevati mesečno 52 EUR do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za plačilo dalje. Do pravnomočnosti tega sklepa zapadle zneske je dolžna plačati v 15 dneh od prejema tega sklepa, v bodoče dospele zneske preživnine pa je dolžna plačati do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti. Preživnina se valorizira v skladu s sklepom Vlade o uskladitvi preživnin in obvestilom pristojnega centra za socialno delo. Preživnino je dolžna plačati na račun predlagatelja, odprtega pri Banki d.d., št. TRR SI56 000."

c. v III.b) točki in v IV. točki, kolikor se nanaša na hčer udeležencev, spremeni tako, da se glasi:

"Nasprotna udeleženka je iz naslova preživnine za hčer A. A., kot je določena v I. točki izreka tega sklepa,

- dolžna za obdobje od 11. 7. 2019 do 31. 10. 2020 plačati še 90,70 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo,

- od 1. 11. 2020 dalje pa je dolžna plačevati mesečno 52 EUR do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za plačilo dalje. Do pravnomočnosti tega sklepa zapadle zneske je dolžna plačati v 15 dneh od prejema tega sklepa, v bodoče dospele zneske preživnine pa je dolžna plačati do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti. Preživnina se valorizira v skladu s sklepom Vlade o uskladitvi preživnin in obvestilom pristojnega centra za socialno delo. Preživnino je dolžna plačati na račun predlagatelja, odprt pri Banki d.d., št. TRR SI56 000."

II. V ostalem se pritožba nasprotne udeleženke zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo preživnino, ki jo je poleg že pravnomočno dosojenih zneskov dolžna plačevati za sina in hčer od 11. 7. 2019 dalje.

2Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in predlog zavrže, podredno pa, naj ga zavrne oziroma sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo ugovor pravnomočno razsojene stvari. Ker o preživnini ni mogoče odločiti parcialno, je bilo s sodbo z dne 10. 7. 2019 že pravnomočno odločeno, kolikšna je njena preživninskega obveznost. S tem ko je ponovno odločilo o preživnini, je sodišče nezakonito "povozilo" celoten sistem določanja preživnine. Po 196. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, lahko pa se zahteva od vložitve tožbe oziroma predloga. Določi se v skladu s potrebami upravičenca in zmožnostmi zavezanca, staršem, ki te zmožnosti nimajo, pa se določi simbolična preživnina. V primeru spremenjenih okoliščin se odločitev prilagodi. Preživnine torej ni mogoče določati parcialno. Ker v dani zadevi niso izkazane spremenjene okoliščine, bi moralo sodišče predlog zavreči.

Upoštevaje drugi odstavek 290. člena DZ bi moralo sodišče uporabiti določbe DZ in ne prej veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR).

Izrek sklepa je nerazumljiv. V točki II.a) je navedeno, da se določijo plačila za obdobje od 11. 7. 2019 do 30. 4. 2020, nato pa je navedena še obveznost od novembra 2020 do aprila 2021. Točka III izreka je v nasprotju z obrazložitvijo. Določena je višina obveznosti za obdobje od 11. 7. 2019 do 30. 4. 2020, iz obrazložitve (18. točka) pa izhaja le, da je ugotovljena pretekla obveznost do maja 2021. Ni obrazloženo, kako je sodišče prišlo do zneska 72 EUR. Zneski, navedeni v 14. točki obrazložitve, so namreč drugačni. Izračun v 15. točki ni razumljiv. Mati za otroka porabi bistveno več. V sklepu ni razlogov o razporeditvi preživninskega bremena. Podano je nasprotje med ugotovitvijo, da oče ni lastnik nepremičnin, in ugotovitvijo, da živi v lastniškem stanovanju.

Zmotna je ugotovitev o materinih povprečnih dohodkih. Ti znašajo 620 EUR mesečno in ne 730 EUR, kot je ugotovljeno v sklepu. Očetovi dohodki med majem 2020 in majem 2021 niso ugotovljeni. Njegove zmožnosti so vsaj 1.500 EUR mesečno.

Materini mesečni stroški znašajo 225 EUR za stanovanje, 300 EUR za hrano, 36 EUR za dodatno zdravstveno zavarovanje, 49 EUR za telefon in internet, 50 EUR za higieno, oziroma skupno 660 EUR. Poleg tega ima še strošek za oblačila in za taksi (ker zaradi bolezni ne more koristiti javnega prevoza).

Ugotovljeni znesek potreb otrok je pretiran. Glede na materine omejene zmožnosti je treba najprej poskrbeti za eksistenčne potrebe (hrana, zdravje, streha, nato šele obleka, izobraževanje, rekviziti ipd.), tako da mesečne potrebe otrok znašajo največ 250 EUR (100 hrana, 70 stanovanje, 15 šolske potrebščine, 50 šolska položnica, 10 higiena). Sama si ves čas prizadeva, da bi otrokoma zagotovila vse potrebno v okviru svojih zmožnosti. Še vedno sama kupuje otrokoma potrebne stvari, ki jima jih ne zagotovi oče (obutev, oblačila, pripomočki), oče pa to minimizira in ne pristane, da bi se to upoštevalo kot njen prispevek pri preživnini. Zaradi prekinitve komunikacije ni možnosti, da bi rekvizite prenašala med starši.

3Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. S tožbo je za vsakega od otrok zahteval 150 EUR mesečne preživnine, pritožbeno sodišče pa je v prvem sojenju razveljavilo odločitev o zavrnitvi višjega zneska od 23 oziroma 32 EUR. Zatrjevana nasprotja in pomanjkljivosti v razlogih niso podani. Dejansko stanje je pravilno ugotovljeno. Odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena je pravilna.

4Pritožba nasprotne udeleženke je delno utemeljena.

5Udeleženca sta starša sedaj enajstletnega sina B. B. in hčere A. A., ki bo v decembru dopolnila sedem let. Postopek za razvezo zakonske zveze, sklenjene v letu 2009, za zaupanje otrok v varstvo in vzgojo, določitev stikov in preživnine teče od 2015. V sodbi z dne 10. 7. 2019 je sodišče razvezalo zakonsko zvezo, otroka zaupalo v varstvo in vzgojo očetu, določilo stike tako, da sta otroka pri materi vsak ponedeljek in četrtek do naslednjega dne zjutraj, vsak drugi vikend od sobote zjutraj do ponedeljka zjutraj ter približno polovico počitnic. V IV. točki izreka je odločilo, koliko je mati dolžna plačevati preživnine od novembra 2015 do izdaje sodbe. V V. točki izreka je odločilo, da je mati za hčer dolžna od izdaje sodbe plačevati preživnino v višini 23 EUR mesečno, za sina pa 32 EUR mesečno. V VI. točki izreka je odločilo, da se zavrne, kar sta udeleženca (tedaj še stranki) zahtevala več ali drugače. V VII. točki izreka je sodišče odločilo o stroških postopka.

6Utemeljeno je pritožbeno stališče, da podlago za odločitev o preživninski obveznosti predstavljajo določbe DZ. Po prehodni določbi drugega odstavka 291. člena DZ se namreč v zadevah, v katerih so bili postopki začeti pred njegovo uveljavitvijo, v primeru razveljavitve in vrnitve v nov postopek ta nadaljuje po določbah DZ.

7Neutemeljen je očitek o napačni zavrnitvi ugovora pravnomočno razsojene stvari. V prvem sojenju je sodišče odločilo o preživninski obveznosti za obdobje od vložitve tožb do izdaje sodbe (ko sta za otroka skrbela oba starša) in o materini preživninski obveznosti od izdaje sodbe, tj. od 10. 7. 2019. Očetovemu zahtevku je delno ugodilo, delno pa ga je zavrnilo. Zoper odločitev o preživnini od izdaje sodbe dalje se je pritožil le oče. Pritožbeno sodišče je na podlagi te pritožbe razveljavilo izpodbijano sodbo v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo preživnine v presežku nad prisojenim zneskom preživnine (VI. točka izreka). Ne more biti dvoma, da o celotni materini preživninski obveznosti od izdaje prve sodbe naprej še ni bilo pravnomočno odločeno.

8Neutemeljeni so očitki o nerazumljivosti izreka, o nasprotjih med izrekom in obrazložitvijo in o pomanjkljivih razlogih v izpodbijanem sklepu. Očitane kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato niso podane.

9V točkah II.a in III.b izreka je pri opredelitvi obdobja, na katerega se nanaša naložena obveznost, resda prišlo do napake pri letnici (namesto 2020 bi morala biti navedeno 2021), a gre zgolj za pomoto, ki jo je mogoče odpraviti s popravnim sklepom. V obeh primerih gre za okoliščino, ki ne vpliva na določnost opredelitve denarnega zneska, ki ga pritožnica dolguje očetu na račun zapadle in neizpolnjene preživninske obveznosti.

10Iz razlogov izpodbijanega sklepa jasno izhaja, kako je ugotovljena višina materine preživninske obveznosti. V 14. točki obrazložitve sta ugotovljena zneska preživninskih potreb, ki jih je dolžan kriti vsak od staršev, v 15. točki obrazložitve pa je obrazloženo, kakšen del svoje preživninske obveznosti pokrije mati v času, ko sta otroka pri njej. Ko je ta del denarno ovrednotilo, ga je odštelo od celotne materine obveznosti. Razliko je dolžna kriti v denarju.

11Očitek o pomanjkanju razlogov glede razporeditve preživninskega bremena ni utemeljen. V 9. do 11. točki obrazložitve so podane izčrpne ugotovitve o okoliščinah, ki vplivajo na zmožnost staršev za preživljanje. V 14. točki, v kateri je ugotovljeno razmerje preživninskih obveznosti, je k tem dodana še ocena dejstva, da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo očetu.

12Ni podano nasprotje med ugotovitvijo, da oče ni lastnik nepremičnin, in ugotovitvijo, da živi v lastniškem stanovanju. Kot je pojasnil oče v odgovoru na pritožbo, to dejstvo pa izhaja tudi iz procesnega gradiva, zbranega pred sodiščem prve stopnje, je stanovanje, v katerem živi z otrokoma, v lasti njegovih staršev. Z ugotovitvijo, da ni lastnik nepremičnin, je torej povedano le, da ne plačuje najemnine.

13Z očitkom o nerazumljivosti izračuna v 15. točki, češ da mati za otroka porabi bistveno več, pritožnica ne utemeljuje pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka, marveč pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Nanj bo odgovorjeno v nadaljevanju.

14Delno je utemeljen pritožbeni očitek o zmotni ugotovitvi materinih povprečnih mesečnih prihodkov. Sodišče je pravilno upoštevalo tudi regres in dividende, tako da ti ne znašajo le 620 EUR, kot trdi pritožnica. Upoštevaje njene prihodke v zadnjih dveh letih in pol, navedene v 11. točki obrazložitve, njihovo naravo (regres in dividende se v posameznih letih spreminjajo) in dejstvo, da je glede na svoje zdravstveno stanje zelo omejena v možnostih za iskanje zaposlitve, pa so nekoliko nižji od ugotovljenih v izpodbijanem sklepu. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v povprečju njeni mesečni dohodki znašajo 700 EUR.

15Utemeljeno je pritožničino zavzemanje za ugotovitev višje preživninske zmožnosti očeta. Pritožbena navedba, da v spisu ni listin, ki bi izkazovale očetove dohodke v zadnjem letu pred izdajo sodbe, drži. Sodišče se je pri ugotavljanju njegovih dohodkov oprlo na podatke FURS o prejemkih do maja 2020 in na očetovo izpovedbo o prejemkih od julija 2019 do izdaje sodbe, ki jo je ocenilo kot verodostojno. Ne glede na izpovedbo, da je v prvih mesecih letošnjega leta prejemal mesečno okrog 700 EUR, je ocenilo, da zmore pridobiti med 1.200 in 1.300 EUR mesečno. V odgovoru na materino pritožbeno stališče, da zmore zaslužiti vsaj 1.500 EUR mesečno, se je oče skliceval na očitno povezavo med epidemijo in manjšo možnostjo ustvarjanja dohodkov in navedel, da je predložil vse potrebna dokazila.

16Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so očetove zmožnosti nekoliko višje od ugotovljenih v izpodbijanem sklepu. Iz njegove izpovedbe izhaja, da je takoj po pričetku ukvarjanja s podjetniško dejavnostjo ustvaril okoli 1.700 EUR mesečno prihodkov. Ti so v naslednjih mesecih zaradi epidemije spomladi 2020 upadli, a je tudi dohodke v drugi polovici tega leta ocenil na 1.400 do 1.500 EUR mesečno. Upad dohodkov v prvi polovici letošnjega leta (ocenil jih je na 700 EUR mesečno) je pripisal drugemu obdobju zaostrenih epidemioloških razmer in s tem povezanimi spremembami v izvajanju projektov. Oče ni izkazal, da bo prilagoditveno obdobje trajalo dlje časa. Ob upoštevanju navedenega in okoliščin, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje (izobrazbena raven in odsotnost zdravstvenih ovir za pridobivanje dohodkov), pritožbeno sodišče ocenjuje, da zmore zaslužiti med 1.400 in 1.500 EUR mesečno.

17Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotni ugotovitvi potreb sina in hčere udeležencev. Sodišče je pravilno ovrednotilo potrebe v obsegu, v katerem sta jih starša otrokoma v zadnjih letih zagotavljala. Materine preživninske zmožnosti se v tem času niso bistveno spremenile (nominalno so dohodki nekoliko višji), očetove pa so se od začetka tega postopka izboljšale. Ni utemeljenih razlogov, da bi jima nudila manj.

18Neutemeljeni so tudi očitki o previsokem ovrednotenju posameznih potreb. Vsakega od stroškov je sodišče izčrpno obrazložilo (12. točka obrazložitve). Stroški v višini 70 EUR za oblačila in obutev, 15 EUR za dejavnosti, 30 EUR za opremo za prosti čas in igrače in 15 EUR za ostale potrebe so realni in upoštevajo tisto, kar so starši otrokoma nudili v zadnjih nekaj letih. Tudi šolski strošek v višini 70 EUR je ustrezen. Sodišče se je utemeljeno oprlo na očetovo izpovedbo o njihovi višini v zadnjem obdobju pred izdajo izpodbijanega sklepa. Stroški iz prejšnjih šolskih let ne morejo biti ustreznejši od navedenih. Nenazadnje je tudi mati navedla, da bo strošek višji, ker bo upoštevan očetov višji dohodek. Sodišče je pri ovrednotenju potreb tudi pravilno upoštevalo, da ugotovitev preživninske obveznosti ni matematični izračun. Na pravilnost ovrednotenja zato ne vpliva dejstvo, da so nekateri stroški enkratni.

19Kot je obrazloženo že v prvi pritožbeni odločbi, izdani v tej zadevi, je glede na to, da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo očetu, materina preživninska obveznost pravilno določena v denarju.¹ Pritožbena navedba, da oče ne poskrbi za nakup vseh stvari, ki jih otroka potrebujeta, ni izkazana. Tudi očitek, da istih športnih rekvizitov ne uporabljata pri obeh od staršev, ne utemeljuje zmanjšanja njene preživninske obveznosti.

20Ob upoštevanju ugotovitev o nekoliko nižji materini in višji očetovi preživninski zmožnosti bi bilo preživninsko breme razporejeno v razmerju 1 : 2, se pravi, da mati krije tretjino potreb, oče pa dve tretjini. Glede na to, da je pri očetu kljub obsežnim stikom več skrbi za otroka, a ima na drugi strani mati nizke dohodke, ki zadoščajo le za skromno življenje, je ustrezno, da mati krije 32 %, oče pa 64 % potreb otrok. Ob pravilno ugotovljenih mesečnih potrebah otrok, ki za sina znašajo 400 EUR mesečno, za hčer pa do vključno avgusta 2020 350 EUR, od septembra 2020 pa prav tako 400 EUR mesečno, navedeno pomeni, da materin prispevek za hčer do avgusta 2020 znaša 112 EUR mesečno, sicer pa 128 EUR mesečno za vsakega otroka. Glede na neizpodbijane ugotovitve o ovrednotenju potreb, ki jih med izvrševanjem obsežnih stikov mati pokriva v naravi, in sicer v znesku 76 EUR, materina preživninska obveznost za hčer do avgusta 2020 znaša 36 EUR, odtlej pa 52 EUR, za sina pa ves čas od 11. 7. 2019 dalje 52 EUR mesečno.

21Pri novem izračunu zapadlih in bodoče preživninske obveznosti je pritožbeno sodišče upoštevalo še neizpodbijane ugotovitve o zneskih, ki jih je mati plačala iz naslova stroškov šole (in ki izhajajo iz izpisov v prilogah B145 do B148), in dejstvo, da sorazmerni del preživnine za julij 2019 za sina znaša 33,55 EUR, za hčer pa 23,23 EUR. Ker je upoštevaje nižjo preživninsko obveznost do sina mati v posameznih mesecih preplačala dolg iz tega naslova, je pritožbeno sodišče – na enak način, kot je odločilo sodišče prve stopnje glede obveznosti do hčere – izračunalo dolg do 30. 4. 2021, ki je nastal iz naslova preživninskih obveznosti do vključno oktobra 2020, ko je bilo izvršeno zadnje plačilo. Enako je storilo tudi glede novo ugotovljene preživninske obveznosti do hčere. Izračuna sta priložena temu sklepu. Mati je tako na račun neplačane preživnine v navedenem obdobju dolžna plačati za hčer še 90,70 EUR, za sina pa 490,56 EUR.

22Po navedenem in po ugotovitvi, da sicer niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče materini pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, (1) da je v prvi točki določeno dodatno preživninsko obveznost (poleg že pravnomočne določene) znižalo (za sina na dodatnih 29 EUR, za hčer pa na dodatne 4 EUR do 31. 8. 2020, odtlej pa na dodatnih 20 EUR, (2) naložilo v plačilo zapadle in neplačane zneske preživnine za sina in za hčer, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, naložilo v plačilo bodočo preživninsko obveznost, prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi za primer nepravočasnega plačila, in uredilo valorizacijo ter način plačevanja (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V ostalem je materino pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

23Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 101. členu ZNP. Kot je navedeno že v izpodbijanem sklepu glede stroškov, nastalih pred sodiščem prve stopnje, tudi za pritožbeni postopek velja, da je ureditev razmerja, ki je predmet te odločitve, v interesu obeh udeležencev, in da so obema nastali primerljivi stroški.

¹ Glej sodbo in sklep VSL IV Cp 161/2020 z dne 11. 3. 2020, 37. točka obrazložitve.

Priloga:

- Tabela