VDSS Sklep Pdp 208/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje in prekinilo postopek do pravnomočnosti izpodbijanega sklepa.

2Zoper sklep se pritožuje toženka. Pritožuje se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve procesnih pravil in napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje oziroma vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Sodišču prve stopnje očita, da je zmotno ugotovilo, da je bila toženka z vsebino listin seznanjena že 13. 10. 2021 in da se je subjektivni rok za vložitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje iztekel 30. 11. 2021. Pojasnjuje, da se je z listinami spisa seznanila šele 7. 12. 2021, ko je od sodišča prejela zaprošene kopije listin spisa. Pred tem ji listine niso mogle biti vročene, zato se z njimi tudi ni mogla seznaniti. Navaja še, da do nepravilne vročitve ni prišlo iz razlogov na njeni strani. V postopku ni imela pooblaščenca, zato ji niso bila znana določila Zakona o pravdnem postopku, da mora spremembo naslova takoj sporočiti sodišču. Opozarja še, da sodišče glede pisanj, ki ji jih ni moglo vročiti, ni izdalo odredbe, da se ta pritrdijo na sodno desko, zato ni mogoča domneva, da je bila toženka z njimi seznanjena. Meni, da bi moralo sodišče o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje meritorno odločati.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo toženkin predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot prepozen (prvi odstavek 120. člena ZPP). Skladno z drugim odstavkom 117. člena ZPP se mora predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela.

6Toženka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, vloženim dne 10. 12. 2021, predlagala, da ji sodišče dovoli, da opravi zamujeno dejanje in tako vloži odgovor na prvo pripravljalno vlogo tožnika z dne 3. 9. 2020¹ in spremembo tožbe z dne 13. 10. 2021, ter da se postopek vrne v stanje pred zamudo in se tako ponovno opravi narok z dne 13. 10. 2021. Toženka trdi, da je bila v zamudi, ker ji sodna pisanja niso bila vročena, saj je 12. 7. 2020 spremenila poslovni naslov.² Glede na to, da je toženkina pooblaščenka sodišče z vlogo z dne 15. 11. 2021 obvestila, da je tega dne od toženke prejela pooblastilo za zastopanje in da z listinami spisa ne razpolaga, razen z vabilom na narok dne 19. 11. 2021 in z zapisnikom z naroka z dne 13. 10. 2021, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je najkasneje 15. 11. 2021 (in ne 13. 10. 2021 kot to zmotno navaja pritožba) pričel teči subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje iz drugega odstavka 117. člena ZPP.

7Ker se toženka naroka za glavno obravnavo dne 13. 10. 2021 ni udeležila, ji je sodišče prve stopnje vročilo zapisnik tega naroka, skupaj z vabilom na naslednji narok dne 19. 11. 2021 in vabilom stranki na zaslišanje ter pozivom, naj v roku 15 dni odgovori na spremembo tožbe, ki jo je tožnik podal na naroku dne 13. 10. 2021. Navedeno je bilo torej toženki vročeno hkrati, kot izhaja iz vročilnice (pripete k list. št. 34), ji je bilo vse to dne 2. 11. 2021 puščeno v hišnem predalčniku na naslovu, ki ga je navedla v odgovoru na tožbo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da če je bila toženka 15. 11. 2021 seznanjena z vabilom na naslednji narok in z zapisnikom naroka z dne 13. 10. 2021, na katerem je bila podana sprememba tožbe, je bila seznanjena tudi s pozivom sodišča, naj se izjasni oziroma odgovori na spremenjeno tožbo. Vendar pa tudi če toženka ne bi bila seznanjena s tem pozivom, to, glede na njen predlog, da se postopek vrne v stanje, v katerem je bil pred zamudo, in da se tako ponovno opravi narok, ki je bil opravljen dne 13. 10. 2021 (na katerem je tožnik spremenil tožbo), ne bi bilo bistveno. Kot rečeno, je toženka, glede na navedbe njene pooblaščenke v vlogi z dne 15. 11. 2021, tega dne že razpolagala z zapisnikom naroka za glavno obravnavo z dne 13. 10. 2021, torej je bila najkasneje takrat seznanjena z zamudo.

8Subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je tako potekel 30. 11. 2021. Dne 10. 12. 2021 vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje je torej sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozen. Glede na obrazloženo toženka v pritožbi neutemeljeno vztraja pri trditvah, da se je z listinami spisa seznanila šele 7. 12. 2021, ko je od sodišča prejela kopije listin spisa, pri čemer niti ne pove, katera naj bi bila tista listina, ki jo šteje za odločilno glede teka subjektivnega roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

9Ker niso podani v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10Ker toženka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

¹ V tem delu je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo kot nedovoljen, saj rok za odgovor na to pripravljalno vlogo ni bil določen, česar pritožba ne izpodbija.
² Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da morebitna nepravilna vročitev tudi sicer ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.