VSK Sklep CDn 17/2022

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagatelj sam krije svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijanim sklepom je okrajno sodišče zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo odločitev zemljiškoknjižne sodniške pomočnice Dn 246384/2021, ki predlaganega vpisa neprave stvarne služnosti ni dovolila.

2Zoper ta sklep se pritožuje predlagatelj po pooblaščenki. Meni, da je nepravilno (in togo) stališče sodišča prve stopnje, da mora biti vsebina zemljiškoknjižnega dovolila omejena zgolj na izjavo "dovoljujem vknjižbo stvarne služnosti". Zemljiškoknjižno dovolilo se lahko izrazi na različne načine, z vsako izjavo, iz katere jasno in nedvoumno izhaja volja lastnika nepremičnine, da dovoli tretjemu pridobitev določene pravice na njegovi nepremičnini. V konkretnem primeru gre za popoln razpolagalni pravni posel (popolno zemljiškoknjižno dovolilo), ki z vidika izjavitelja izraža nedvoumno zemljiškoknjižno posledico, to je nepogojno obremenitev lastnih nepremičnin z ustanovitvijo stvarne služnosti v korist predlagatelja. Gre za jasno izjavo o pristanku na vknjižbo oziroma vpis te stvarne pravice. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Predmetni vpis je bil predlagan na podlagi zasebne listine (pogodbe o ustanovitvi neprave stvarne služnosti z dne 3. 11. 2021), ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, da služnostni zavezanec na predmetnih nepremičninah za dobo 30 let ustanovi služnost zemeljskega prečkanja kablovoda [...] v korist služnostnega upravičenca (predlagatelja).

5Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora zemljiškoknjižno dovolilo vsebovati izrecno in nepogojno izjavo tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. To je določeno v 23. členu Stvarnopravnega zakonika. Zemljiškoknjižno dovolilo je bistven element in izraz obličnosti razpolagalnega pravnega posla, torej posla, ki neposredno učinkuje (spreminja) obstoječe stvarnopravne položaje. Pri tem ne gre le za pisno obliko z overjenim podpisom izjavitelja, ampak zakon predpisuje tudi vsebino izjave imetnika pravice, ki se prenaša ali obremenjuje. Zato ne zadošča kakršnakoli izjava, ampak le izjava, ki vsebuje vse predpisane vsebinske elemente.¹ V obravnavanem primeru zemljiškoknjižno dovolilo teh kriterijev ne izpolnjuje. Vsebuje zgolj navedbo o ustanovitvi služnosti, brez ustrezne izjave, ki izraža razpolaganje s to pravico oziroma dovoljuje vpis v zemljiško knjigo (v korist predlagatelja kot njenega imetnika). Drugačno pritožbeno naziranje ni utemeljeno.

6Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo niti kršitev, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). V skladu s prvim odstavkom 40. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 trpi predlagatelj svoje pritožbene stroške.

¹ Prim. M. Juhart, Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 138- 140.